Arhivi Kategorije: Regionalno

Na prvem prvenstvu v Sloveniji zmagovalca dva Slovenca

Slovenija je letos prvič gostila Svetovno gozdarsko prvenstvo (World Logging Championship), na katerem se je pomerilo 107 najboljših gozdarjev sekačev iz 21 držav. Svetovno gozdarsko prvenstvo je v Sloveniji potekalo prvič. Glavni organizator je bilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) v sodelovanju z mednarodno organizacijo International Association Logging Championships (IALC). Dogodka se je poleg ekip s trenerji in vodji udeležilo tudi več kot 200 tujih spremljevalcev ekip in prvenstva. Prvenstvo na Hipodromu Šentjernej je zaznamoval zgodovinski uspeh slovenske reprezentance, ki je osvojila deset medalj.
Največji uspeh je dosegel Robert Čuk, ki bo prihodnji dve leti svetovni podprvak. Ekipno je slovenska reprezentanca, ki sta jo poleg Roberta Čuka sestavljala še Janez Meden in Žiga Švigelj, zasedla 3. mesto. Robert Čuk je osvojil še bronasto medaljo v disciplini zasek in podžagovanje ter srebrno medaljo v disciplini kombinirani rez.

Med ženskami najuspešnejša Zasavčanka
Maša Kurent, študentka gozdarstva, ki prihaja iz Zasavja, je postala svetovna prvakinja v disciplini zasek in podžagovanje. Uspeh je dopolnila s tretjim mestom v disciplini menjava verige in obračanje letve. Odlično se je v disciplinah zasek in podžagovanje ter kleščenje odrezal študent gozdarstva Florjan Felicijan, ki je zasedel 2. mesto, pri menjavi verige in obračanju letve pa 3. mesto. V disciplini štafeta je slovenska ekipa osvojila 3. mesto pred ekipama Poljske in Nizozemske, po osvojenih medaljah pa jo je prehitela le avstrijska ekipa. Letošnje prvenstvo je po mnenju organizirano na vrhunskem nivoju, kar so potrdili tudi udeleženci iz drugih držav. Velika pohvala gre organizatorjem, sodnikom in prostovoljcem, ki so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo brezhibno. Trener slovenske reprezentance Tomaž Ščuka poudarja, da Slovenija na svetovnih gozdarskih prvenstvih še nikoli ni dosegla takšnega uspeha.

Foto: arhiv organizatorja

Résnica dobila prvi kamen

Na območju Résnice v Hrastniku so simbolično začeli z izgradnjo stanovanjskega projekta. Položili so temeljni kamen. Minister Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner, ki sta prisostvovala položitvi, sta predstavila ključne informacije o projektu ter njegov pomen za širšo skupnost.
V prvi fazi projekta bodo zgrajene tri stanovanjske lamele, povezane s podkleteno garažo. Skupno bo v njih zagotovljenih 84 javnih najemnih stanovanj s skupno površino 4.902,60 m². Gradnja naj bi bila zaključena v 20 mesecih.
Investitorja projekta sta Občina Hrastnik in družba Spekter d.o.o., gradnjo pa sofinancira Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je sredstva odobril v okviru programa za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj.

Foto:Občina Hrastnik

Citre za stanovalce upokojencev

V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah imajo pogosto različne prireditve. Bodisi ob praznikih, rojstnih dnevih, različnih obletnicah, zapojejo tudi sami stanovalci, ki imajo tudi svoj pevski zbor, prireditev pa jim kdaj pripravi tudi sorodnik kakšnega stanovalca.
Stane Cenc, ki ima zadnji dve leti v domu ženo Dragico, je v goste povabil Cito in Jožeta Galiča. »Za ženo ves ta čas lepo skrbijo in sem se jim želel na ta način malo oddolžiti, obenem pa prijetno dopoldansko urico pripraviti tudi stanovalcem. Citre na čudovit način pričarajo glasbo in so v Sloveniji priljubljene med poslušalci. Kot otrok se je žena tudi sama učila igrati ta inštrument in je še danes njen najljubši,« pravi.
Stanovalci in zaposleni so napolnili jedilnico, kjer sicer prirejajo različne prireditve, uživali ob zimzelenih slovenskih melodijah na citrah in orglicah ter ob koncu gosta povabili, da jih še obiščeta.

Foto: ČZ

V Trbovljah prizidek za dementne

Tudi v Zasavju je že več let vse več primerov demence. Ta prizadene predvsem starostnike, v zadnjem letu in pol pa je stiska bila še posebej prisotna. Konec leta 2024 je Ministrstvo za solidarno prihodnost ob pregledu ugotovilo, da prostori za dementne v Domu starejših Franc Salamon Trbovlje ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo varovanega oddelka, zato Dom ne more več sprejemati stanovalcev, ki se na takšne oddelke namestijo na podlagi sklepa sodišča in Zakona o duševnem zdravju. Dom je prejel navodilo, da oddelek postopoma spremeni s predpisi socialnega varstva, še vedno pa lahko zagotavlja obravnavo vseh oseb upravičenih do institucionalnega varstva, tudi dementnih. S tem se je pojavil problem, kaj z novimi obolelimi in tistimi, za katere zaradi stanja v poštev pride le nastanitev v varovanem dementnem oddelku. Dom je sicer lažje primere demence reševal tudi z nastanitvijo v domačem okolju kolikor dolgo je mogoče in z obiski strokovnega osebja. V Trbovljah je nekaj okoli 16 tisoč prebivalcev s povprečno starostjo 47 let, kar presega slovensko povprečje. Približno četrtina je starejših od 65, indeks staranja pa kaže, da na 100 mladih do 14 let živi skoraj 200 starejših prebivalcev. Poleg tega se je v zadnjih dveh desetletjih opazno zvišala tudi starostna meja. V občini in Domu je precej devetdesetletnikov ali še starejših. Visoko starost pa spremlja vse pogostejša demenca.
Enota Prebold ima verifikacijo za dva varovana oddelka s kapaciteto za 24 bolnikov. V vmesnem času so problematiko delno reševali s premestitvami dementnih stanovalcev v Prebold s soglasjem svojcev.

Projekt znova obujen
Že pred leti so izoblikovali idejo izgradnje novega objekta za dementne v neposredni bližini Doma, kasneje pa je idejni projekt zamrl. Dom, ministrstvo za solidarno prihodnost in Občina Trbovlje so ta teden podpisali pismo o nameri izgradnje novega oddelka za dementne. Ta bo kot prizidek čez cesto od siceršnjega domskega objekta. »V njem je načrtovanih 100 postelj. Ena tretjina bo namenjena dementnim kot varovani oddelek. Poleg sob bodo urejeni tudi parkirni prostori in več zunanjega prostora. Iz sob bodo lahko stanovalci stopili tudi na travnato teraso,« pravi direktorica Danica Hren. Ideja je tudi, da bi z vmesno cesto ločena objekta povezoval zračni most, ki bi postal tudi razgledna točka na Trbovlje. »Gre za projekt, ki bo prispeval k večji varnosti, dostojanstvu in kakovosti življenja starejših generacij ter okrepil medgeneracijsko solidarnost v naši skupnosti,« je ob podpisu poudarila podžupanja Vesna Jesih. »Vesel sem, da smo danes tukaj, da podpišemo pismo o nameri. Vemo, s kakšno situacijo se soočamo, ko govorimo o demenci v Trbovljah. Jasno je, da je treba narediti korak naprej,« meni minister Simon Maljevac.
Občina bo projekt podprla z brezplačnim prenosom zemljišč za namen gradnje ter s pripravo potrebnih prostorskih aktov in drugih postopkov. Po podpisu pisma mora Občina Trbovlje pripraviti prostorski načrt. Upajo, da bi se gradnja prizidka, okvirno vrednega okoli 10 milijonov, začela že prihodnje leto.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje

Spar z osnovnošolci za čistejše okolje

V Sparu Zagorje ob Savi so na zunanji strani trgovine postavili nov zbiralnik odpadnega jedilnega olja. Občani lahko sedaj odpadno jedilno olje oddajo na preprost in priročen način, v zameno pa prejmejo kupon kot zahvalo za odgovorno ravnanje.  
Odpadno jedilno olje po dognanjih stroke pomeni veliko večjo nevarnost, kot se povprečen porabnik sploh zaveda. Predstavlja namreč resno nevarnost za okolje in zdravje, saj lahko že en liter odpadnega jedilnega olja, zlitega v odtok ali naravo, po uradnih podatkih onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Zato ga je potrebno zavreči ločeno, v ulični zbiralnik, premično zbiralnico ali zbirni center. Da bo čim manj litrov odpadnega jedilnega olja zavrženih na napačen način, so v Sparu v nekaterih svojih trgovinah zagotovili zbiralnike za odpadno jedilno olje. Trenutno so zbiralniki na voljo že v enaindvajsetih. 
V Zagorju ob Savi so se akciji osveščanja in informiranja o pravilnem odlaganju med odpadke pridružili tudi na Osnovni šoli Toneta Okrogarja. Prav ti so namreč pobudniki za čim prejšnjo postavitev namenskega zbiralnika. Takoj po postavitvi so si ga tudi ogledali, obenem pa vanj že odložili zbrano odpadno olje.

Akcijo pozdravlja tudi župan
Učiteljica in pobudnica Jadranka Kačič pravi: »Veseli smo, da so v bližini naše šole uredili zgledno urejen prostor, v katerem je tudi zbiralnik za odpadna jedilna olja. Naša pobuda je padla na plodna tla, za kar se iskreno zahvaljujemo. Na šoli učence usmerjamo v trajnostno razmišljanje, v aktivno ravnanje vsakega posameznika ter k delovanju za skupno dobro. Našim dolgoletnim zbiralnim akcijam bomo dodali novo, celoletno. Naši učenci so v zbiralnik zlili že 2 do 3 litre olja. Presenečeni so bili, da so za svoj trud dobili  kupon, ki ga bodo lahko unovčili. Nagrade so se zelo razveselili. Mlajšim učencem so s svojimi dejanji vzor starejši. Želimo pa si, da bi naši učenci bili zgled drugim, da bodo navdušili še starše, stare starše in ostale občane.«
Zbiralnik so postavili v sodelovanju in s podporo Občine Zagorje. »Ena od zavez, ki jo striktno izvajamo, je skrb za naravo in posledično varovanje našega okolja. Prepričan sem, da so tudi naši občanke in občani izjemno okoljsko ozaveščeni, zato vsi skupaj pozdravljamo odločitev Spara Slovenija, da ob svojo zagorsko poslovalnico postavi zbiralnik odpadnega jedilnega olja. S tem in z željo, da kupcem v trgovinah omogoča nakupovati in živeti bolj trajnostno, je trgovsko podjetje dokazalo svojo družbeno odgovornost, kar je vsekakor pohvalna gesta. Ponosen sem, da so pri pobudi za postavitev zbiralnika sodelovali tudi osnovnošolci OŠ Toneta Okrogarja, kar dokazuje visoko ekološko ozaveščenost mladih. Zato se tako Sparu kot osnovnošolcem iskreno zahvaljujem. Občina Zagorje ob Savi pa bo z JP Komunala Zagorje stotim občankam in občanom, ki bodo v petek, 27. marca, ob 11. uri obiskali prodajalno SPAR v Zagorju, podarila kantice za zbiranje odpadnega olja, v katerih bodo lahko doma zbrali olje in ga lažje prinesli do zbiralnika,« pravi župan Matjaž Švagan. 

O uporabi zbiralnika tudi video
Sam postopek odlaganja odpadnega jedilnega olja v zbiralnike SPAR je preprost in uporabnika za njegovo dejanje nagradi. Uporabnik prinese v trgovino s seboj odpadno jedilno olje iz fritez in pečic do olja in maščobe iz različnih živil. Olje nato zlije v zbiralnik, pri čemer sledi navodilom na elektronskem zaslonu zbiralnika. Po zaključenem postopku prejme kupon, ki ga lahko koristi v tisti trgovini, kjer je olje oddal. Na ta način lahko vsak uporabnik prispeva k varovanju okolja in je obenem za svoje trajnostno ravnanje tudi nagrajen. Zbrano odpadno jedilno olje se bo uporabilo za proizvodnjo biodizel goriva. 
Kako preprosta je uporaba Sparovega zbiralnika za odpadno jedilno olje je na svoj humoren način prikazal tudi igralec, TV voditelj in ustvarjalec spletnih vsebin Nik Škrlec.  

Foto: Spar Zagorje

V Trbovljah novost v zobozdravstvu

V ZD Trbovlje so ta mesec začeli z novo storitvijo na področju zobne protetike, vstavljanjem posameznih zobnih implantatov. Kot navaja stroka, so implantati ena najboljših dolgoročnih rešitev za nadomeščanje izgubljenih zob, ker posnemajo naravno strukturo zoba (korenino + krono) in zato delujejo zelo podobno kot pravi zob.
Storitve ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, zato jo izvajajo samoplačniško. Cena kompletne storitve znaša 1200 EUR. Možno je tudi plačilo na obroke.
Vse informacije in možnost naročila na termin lahko dobite v zobni ambulanti Nebojše Šćepanovića, dr. dent. med.

Foto: ČZ

Sončna elektrarna Prapretno se širi

Po uspešni postavitvi prve sončne elektrarne na Prapretnem se projekt nadaljuje z izgradnjo novih enot Prapretno 2 in 3 ter vzpostavitvijo baterijskega hranilnika električne energije. Gre za pomemben korak v preobrazbi območja zaprtega odlagališča, na katerega so med leti 1968 in 2014 odložili več kot 8,7 milijona ton elektrofiltrskega pepela, sadre in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje.
Elektrarna 2 in 3 bosta imeli skupno instalirano moč 6,72 MWp. Postavljenih bo več kot 11.000 600 Wp sončnih panelov, za dostavo katerih bo potrebno 14  kamionov.
Povprečna letna proizvodnja je ocenjena na 6.865 MWh, kar je primerljivo z oskrbo več kot 1.700 gospodinjstev.

Projekt vključuje tudi baterijski hranilnik z močjo 7 MW in kapaciteto 14 MWh, ki bo omogočal večjo stabilnost elektroenergetskega sistema, učinkovitejše prilagajanje proizvodnje potrebam trga ter večjo fleksibilnost celotnega proizvodnega sistema. Vrednost investicije znaša 10,85 milijona evrov brez DDV. Približno 4 milijone evrov sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Projekt se je sicer začel decembra 2024 in naj bi trajal do začetka decembra letos. Pričetek rednega obratovanja je predviden septembra 2026, tehnični pregled ter uporabno dovoljenje pa načrtujejo letošnje poletje. Obratovanje elektrarne je sicer načrtovano za 30 let.
Na gradbišču trenutno potekajo nekatera dela in sicer dostava opreme, vijačenje podkonstrukcije, nameščanje ohišja za trafo postajo ter zaključevanje gradbenih del.

Foto: HSE

Tradicionalna voščila tudi letos

Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan vsako leto med drugim ob dnevu žena in materinskem dnevu obišče stanovalke in zaposlene v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah. V Domu pripravijo kulturni program in druženje. Župan je med pogovorom poudaril pomembno vlogo žensk v družbi in jim izrazil spoštovanje. Pozabil pa ni tudi na moški del ustanove, ki bo praznoval svoj praznik, dan mučenikov. Tudi njim bo čestital in namenil skromno pozornost. Obiski ob omenjenih treh praznikih so že leta županovi tradicionalni, sicer pa Dom starejših obiskuje tudi med letom.

Foto: Občina Zagorje

Parlamentarci bi želeli sodelovanje na govorilnih urah

Kot že v prejšnjih letih so tudi letos na Občini Trbovlje v organizaciji Društva prijateljev mladine Trbovlje gostili otroški parlament. Tema že šestintridesetega je bila šolski sistem. Parlamentarcem iz osnovnošolskih klopi so prisluhnili podžupanja Vesna Jesih, vodja oddelka za družbene dejavnosti Katarina Lindič, ravnateljica OŠ Tončke Čeč Katarina Pajer Povh ter mentorji šolarjev. Parlamentarci so spregovorili o odnosih in sodelovanju, učnih vsebinah, šoli za življenje, metodah in načinih učenja in poučevanja ter o vrednotah in odgovornosti.  
Sprejeti sklepi se tičejo govorilnih ur, načina poučevanja, teže predmetov pri ocenjevanju, ocenjevanja vedenja in učnega prostora za motenje pouka. Predlagali so, da bi na govorilnih urah poleg staršev in učiteljev sodelovali tudi učenci, saj bi to omogočilo bolj odprto komunikacijo in večjo odgovornost učencev za lastno učenje. Želijo si več praktičnega in skupinskega dela ter pogostejše izvajanje učnih ur na prostem, saj menijo, da na ta način snov lažje razumejo in si jo bolje zapomnijo. Predlog je tudi, da bi imeli predmeti, kot so glasbena umetnost, športna vzgoja in likovna umetnost manjšo težo pri skupnem ocenjevanju v primerjavi s predmeti, kot so matematika, slovenščina in drugi temeljni predmeti. Pogrešajo bolj spoštljivo in odgovorno ravnanje učencev, zato so predlagali uvedbo ocenjevanja vedenja. Poleg skupnih govorilnih ur je bržkone najbolj zanimiv predlog vzpostavitev učnega prostora za motenje pouka. Ta bi bil namenjen učencem, ki motijo pouk, s čemer bi učiteljem bilo omogočeno nemoteno izvajanje pouka za tiste, ki pri njem sodelujejo in jim je snov pomembna.

Ob zaključku so predlagali tudi teme, o katerih se želijo pogovarjati v naslednjem šolskem letu. To so uporaba sodobnih tehnologij, odnosi med mladimi in starejšimi, uporaba družbenih omrežij pri otrocih, nasilje med vrstniki in družabno življenje mladih.
Izbrali so tudi predstavnike, ki bodo sodelovali na regijskem parlamentu v Hrastniku 19. marca. Zastopali jih bodo Rubi in Matija z OŠ Tončke Čeč, Gaber in Lovro z OŠ Trbovlje in Ema z OŠ Ivana Cankarja. Na regijskem parlamentu bodo sodelovali tudi šolarji iz Hrastnika, Zagorja, Litije in Šmartnega pri Litiji.

Foto: DPM Trbovlje