Potem, ko je Občina Zagorje po lanskoletnih neurjih, ki so klestila tudi po Evroparku, sanirala škodo na priljubljeni zagorski družabni, sprehajalni in rekreacijski lokaciji, se loteva nadaljnjih načrtov. Trenutno verjetno najbolj aktualni je postavitev bara in čajnice.

Območje Evroparka se ohranja kot pretežno zeleno primestno rekreacijsko območje, ki je namenjeno športu, rekreaciji in oddihu na prostem. Zaradi bližine in obenem odmaknjenosti od prometnega vrveža so dnevni obiskovalci številni, kar kliče po novostih in nadgrajevanju v skladu z željami, potrebami in možnostmi. V prostorskem dokumentu, ki ureja športno rekreacijsko območje Evroparka, so zato načrtovane tudi izgradnje stavb, ki se uporabljajo kot servisni objekti z dejavnostjo za dopolnitev obstoječih aktivnosti.

Načrtovana je umestitev ob vznožja pobočij na stiku z ravninskim delom Evroparka, s čimer se zmanjša njihovo vedutno izpostavljenost, objekti pa se zlijejo tudi z zeleno okolico. Tako je med drugim načrtovan tudi bar oziroma čajnica.

Načrti predvidevajo prostor s sanitarijami tlorisne površine do 120 m² in višine objekta do 4 metre do vrha kapne lege, v pretežno leseni ali drugi lahki konstrukciji. Fasade so zemeljskih odtenkov, dopušča se oblaganje z naravnimi materiali. Strehe stavb so ravne, enokapne ali dvokapne z naklonom med 35 in 45 stopinj. Kritina je v temnejših barvnih odtenkih in brez bleščavosti. Ravne strehe je dopustno izvesti kot zelene. Nove stavbe se v oblikovnem smislu medsebojno uskladijo. Ob stavbi je dopustna ureditev terase ter pripadajočih utrjenih površin.

Za namen izgradnje gostinskega objekta z javnimi sanitarijami bo Občina podelila stavbno pravico na komunalno opremljenem zemljišču investitorju, ki bi tak objekt postavil.

Občina vabi zainteresirane investitorje, da na Občino Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi ali elektronsko pošto zagorje@zagorje.si do 17. februarja 2020 podajo pobudo oziroma izrazijo interes za razpis.

Foto: Občina Zagorje

Potem, ko se je po dolgih letih propadanja in iskanja rešitev, zapletov in vrste drugih spremljajočih stvari porušilo upravno stavbo, proizvodne in skladiščne prostore nekdanjega industrijskega velikana Strojna tovarna Trbovlje, od začetka letošnjega leta na parceli nekoč tudi mednarodno uspešnega podjetja vlada zatišje. Od objektov STT je ostalo le še stopnišče, ki je s pločnika vodilo k vhodu upravnega poslopja.

Podjetje Toming, ki je novi lastnik nekdanje STT in približno 23000 m2 velikega zemljišča, je po zaključku prve faze načrtov o postavitvi nakupovalnega središča po vzoru Supernove sedaj vložilo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če bo vse potekalo v nekem normalnem času, bi projekt po napovedih podjetja bil dokončan že v letošnjem letu, v nasprotnem primeru pa v prihodnjem.

Vzporedno s pločnikom oziroma glavno mestno cesto, ki teče mimo, naj bi se po načrtih uredilo tudi kolesarsko stezo. Ta projekt je sicer občinski, obstaja pa tudi možnost kakšne skupne ureditve.

Foto: ČZ

Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj izdala mnenje o trboveljski županji Jasni Gabrič glede suma kršitve etike in integritete javnega sektorja v zvezi z izbiro direktorja Javnega podjetja Komunala Trbovlje. Če spomnimo, gre za zaplet, ko je leta 2017 v nekem obdobju Komunala imela kar dva direktorja, Jožeta Pustoslemška in Milana Žnidaršiča, kar je posledično sprožilo tudi vrsto dodatnih zapletov, nejasnosti, sporov in sodnih postopkov. Vloženih je bilo kar nekaj kazenskih ovadb s strani različnih vlagateljev in zoper različne osumljence.

KPK je v postopku pridobila dokumentacijo Občine Trbovlje, Javnega podjetja Komunala Trbovlje in obravnavane osebe, opravila vpogled v javno dostopne evidence ter opravila razgovor z obravnavano osebo ter dvema pričama. Komisija je ugotovila, da je županja Občine Trbovlje v obdobju od 25. do 29. septembra 2017 takratnemu predsedniku nadzornega sveta Komunale Trbovlje poslala več sms sporočil, v katerih ga je spraševala kako bo glasoval na seji nadzornega sveta in mu sporočila, da gre podpora Občine Trbovlje določenemu kandidatu. Z navedenimi ravnanji je vršila politični pritisk na predsednika nadzornega sveta, člana njene svetniške skupine, da naj na glasovanju za direktorja javnega podjetja glasuje za določenega kandidata. S tem je po mnenju KPK presegla svoje pristojnosti in posegla v neodvisnost delovanja in odločanja takratnega predsednika nadzornega sveta Komunale Trbovlje in ravnala v nasprotju s Kodeksom ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni ter kršila integriteto.

Za odgovor in mnenje o ugotovitvah protikorupcijske komisije smo povprašali tudi županjo.

»Ugotovitev KPK se mi zdi smešna in kontradiktorna. Kljub predhodnim ugotovitvam policije in tožilstva, da noben izmed članov NS Komunale Trbovlje ni bil deležen kakršnegakoli pritiska s strani županje, je KPK sklenila, da naj bi županja nanje imela vpliv. Prav tako so kriminalisti s člani NS opravili zaslišanje, na katerem so ti izjavili, da nihče od njih ni bil deležen kakršnegakoli pritiska s strani županje. Težko je razumeti, kako se lahko takšna stvar zgodi v pravni državi, kakršna naj bi Slovenija bila,« pravi Gabričeva.

Županja navaja tudi, da so ugotovitve oziroma nekatere navedbe v njih glede nje nepravilne. Pravi, da ni nikomur pošiljala nobenih sms sporočil, ampak le odgovarjala na prejeta. »V sms je bil zgolj zapis: glas Občine gre Milanu Žnidaršiču. To je bil odgovor na vprašanja predsednika Iztoka Hribovška, ki me je konstantno spraševal za koga bo glasoval predstavnik Občine oziroma Zoran Gračner in to sem mu v tem sms sporočila.« 

Foto: Občina Trbovlje