Arhivi Kategorije: Naši prijatelji

Kam trenutno s trboveljskimi in zagorskimi zapuščenimi živalmi?

Zavetišče za zapuščene živali Prijazne male zverinice iz Celja, ki je kot koncesionar približno zadnji dve leti opravljalo dejavnost skrbi za zapuščene živali tudi za Trbovlje in Zagorje, se zapira. O tem so obvestili tudi na svoji Facebook strani.
»Zapiramo svoja vrata 😿 Žal smo prišli do točke, ko smo zaradi hude bolezni v kolektivu in pomanjkanju kadra primorani začeti postopek zaprtja zavetišča. 💔 Še vedno so za nas na prvem mestu živali, za katere zdaj NUJNO 🆘iščemo domove❗️ PROSIMO vse ljubitelje živali, da si ogledate fotografije naših štirinožcev, jim pogledate v oči in prepoznate tistega, ki vas kliče. ⬇️ Več info o posamezni živali, o terminu za ogled in postopku posvojitve dobite na ☎️070 367 251 ☎️ Že v naprej prosimo za razumevanje pri neodzivnosti na vaše komentarje in sporočila na Facebooku, saj tistih nekaj prostovoljcev, ki jih še imamo, vsak svoj prost trenutek namenimo skrbi za živali. 🐾 Tisti, ki ste resno zainteresirani za posvojitev, nas pokličite na ☎️070 367 251 📞, kjer vam bomo dali vse dodatne informacije o štirinožcu, ki vam je padel v oči. Prosimo tudi za delitev objave. 🙏 “O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.”« so objavili.

Skrb za zapuščene živali zakonodaja sicer nalaga lokalnim skupnostim v obliki zavetišč in javne službe. Kako bo sedaj z reševanjem problematike zapuščenih živali v Zagorju in Trbovljah, smo povprašali na omenjeno zavetišče in na obe Občini. Kako bo v Trbovljah in Zagorju glede zapuščenih živali urejeno posledično? Bo pogodba s kakšnim drugim zavetiščem? Je pogodba s PMZ bila kako časovno opredeljena, zavezujoča ipd? Ali so storitve zavetišča bile plačevane po načinu za nazaj ali z namenskimi sredstvi za celo leto ipd? Kdo in kako bo poskrbljeno za živali, ki so v zavetišču še iz trboveljske in zagorske občine?
»Prijazne male zverinice se žal res zapirajo. Storitve smo plačevali za nazaj, pogodba je veljala za 2024 z odpovednim rokom. V času zaprtja v omenjenem zavetišču ni bilo nobene naše živali. Storitve zavetišča za mačke za našo občino zdaj opravlja Mačja hiša. Zavetišča, ki bi prevzelo storitve zavetišča tudi za pse, žal še nimamo, vsi po vrsti nam odgovorijo, da imajo vse kapacitete zasedene,« so odgovorili z Občine Zagorje.
Za najdene pse v občini Zagorje se lahko občani obrnejo tudi na Kinološko društvo Zagorje, telefon 031 308 114.

Odgovor zavetišča in Občine Trbovlje še čakamo.
Na našem portalu na podlagi prejetih neuradnih informacij raziskujemo in preverjamo zadevo podrobneje. Odgovore še čakamo in jih bomo objavili v enem od prihodnjih člankov.

Foto: ČZ

Pomagajmo poiskati psički dom

Življenje piše različne zgodbe in zgodi se tudi, da nam prinese tudi nepričakovan zasuk. A kaj, ko življenje takih stvari ne sprašuje… Tako se je zgodilo tudi eni od trboveljskih družin. Nihče si tega ni želel, niti mislil, a se je zgodilo. In zasuk se je zgodil tudi za njihovo kosmatinko. Kljub poskusom in trudu za drugačno rešitev, to žal ni šlo.
Zaradi višje sile tako nov dom išče 5-letna prijazna psička. Primerna je za družino z otroci in možnostjo tudi bivanja na vrtu, je redno cepljena, sterilizirana in rodovniška. Informacije na 040 516 844.

Foto: osebni arhiv

Pomagajmo živalim zaradi pirotehnike

Čeprav je pirotehnika v decembru zakonsko omejena, moteča za večino ljudi in živali in tudi nevarna, se tudi v Zasavju vedno znova vsako leto najdejo posamezniki, ki se ne ozirajo na nič in na nikogar od navedenega. Veselo pokajo s petardami, bombicami in drugimi pirotehničnimi sredstvi. Že večina ljudi se ob tem počuti nelagodno, se prestraši, vsako leto se znova primerijo različne nesreče tako tistim, ki pirotehniko mečejo, kot tistim, ki so tarča njihovega neprimernega in nepotrebnega početja.
Najbolj moteča in stresna je pirotehnika za živali, bodisi domače in hišne ljubljence, kot tudi prostoživeče. Njihov sluh je precej bolj razvit od človeškega, zato je hrup, ki ga povzroča pirotehnika, zanje še toliko bolj moteč in doživljajo nepredstavljiv strah. Niso redki primeri, ko posledično strahu doživijo različne napade kot odziv telesa in organizma, pogosto zbežijo in se izgubijo. Neredko se takšni primeri končajo tudi tragično. Bodisi da živali ni nikoli več nazaj, bodisi da zaradi strahu in šoka pride do pogina. Ker je tudi letos iluzorno pričakovati, da se bodo ljubitelji pokanja odrekli svojemu početju, smo na naši televiziji lastnikom živali pripravili nekaj nasvetov in navodil, kako ravnati v dneh, ko poka.

Predvsem morajo lastniki odgovorno poskrbeti, da čim bolj zaščitijo svoje živali. Hišne ljubljence naj v času kanonad imajo pod nadzorom, v zaprtih prostorih. Tudi zunanje mačke in pse naj umaknejo na varno v kakšen prostor. Živali omogočimo in pustimo, da si poišče ustrezno zavetje. V pomoč je, če je prostor temnejši in čim bolj izoliran. Praktično je tudi, če imamo prižgan na primer radio na ustrezni zvokovni jakosti, ker blaži zvok pokanja in deluje pomirjujoče. V času pokanja in namestitve živali v skrivališču bodimo poleg. Naj nas vidi, sliši, voha in zaznava. Veterinarji in specialisti za tovrstne stvari sicer priporočajo, da živalim tudi spodbudno in tolažeče prigovarjamo, vendar ne pretirano, ker je učinek namesto dobronamernega koristnega lahko tudi ravno obraten. Pse je potrebno peljati tudi ven na potrebo. Za hišne muce je lažje, ker imajo svoja mačja stranišča v hiši, pes pa mora potrebo opravljati zunaj. Ne le neprijetno ali boleče, tudi škodljivo je tudi, če žival vodo in blato v sebi tišči predolgo. Ko psa peljemo ven, naj svojo potrebo opravi čim prej, obvezno ga imejmo tudi na povodcu, tako, da se ne more sneti. Ko opravi svoje, ga takoj odpeljimo nazaj notri.

Nujna so tudi različna pomirjevalna in preventivna sredstva. Sami lahko hišnim ljubljencem dajemo denimo Apaurin ali Helex, ki sta humani sredstvi. Vendar se je nujno potrebno za vsako žival individualno posvetovati z veterinarjem. Veterinar lahko predpiše tudi različne paste, kapljice in tablete. Veterinarska sredstva so sicer najboljša in najbolj učinkovita, vendar je potrebno z živaljo obiskati veterinarja. Ta bo namreč žival pregledal in predpisal ustrezno sredstvo ter tudi količino in pogostost dajanja. Na veterinarski ambulanti Mirana Kneza v Trbovljah izrecno poudarjajo tudi, da pomirjevalnih sredstev ne dajali šele 10 minut pred polnočjo, ampak par ur prej pred pričakovanim pokanjem. Svetujejo tudi redno dajanje več dni pred silvestrskim večerom. Pomirjevala namreč nikakor ni dovolj le dati, ampak morajo tudi prijeti in učinkovati.
Glede same uporabe pirotehnike tako glede živali kot ljudi pa verjetno samo apeli, prošnje in osveščanja ne bodo rešili problematike in naredili življenja znosnega ter prijetnega za vse. Tudi poškodbe in nesreče tako ljudi kot živali so očitno premalo. V Sloveniji imamo zakonodajo, kakršnakoli že je, zato bi se jo bilo potrebno čim več posluževati. Zakonski predpisi poleg drugega določajo tudi sankcije in te so v takšnih primerih najbolj učinkovite. Zoper kršitelje je potrebno podati prijave, kar je pogosto žal edino učinkovito sredstvo.

Foto: ČZ

V Lidlu zbiralna akcija za zapuščene živali do konca meseca

Društvo proti mučenju živali Trbovlje je danes izpraznilo zbiralno košaro za hrano za zapuščene in zapuščene prostoživeče živali v Lidlu v Trbovljah.
Društvo se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje za darovano pomoč.
Ob tej priliki na društvu pravijo tudi, da bodo veseli pomoči tudi še naprej. Akcija zbiranja hrane za zapuščene in zapuščene prostoživeče živali sicer traja do konca meseca septembra.

Foto: ČZ

V trboveljski knjižnici najden muc

V trboveljsko knjižnico se je zatekel najden odrasli črni muc. Posredujemo obvestilo: “V knjižnico se je zatekel črn muc, brez ovratnice, ki je zelo prijazen, vajen ljudi in se z veseljem pusti božati. Če ga kdo pogreša, naj pride ponj na Ulico 1. junija 19 ali nas pokliče na 03 56 25 712,”.
So nam pa vmes iz knjižnice sporočili, da muc ni več pri njih, ampak je odšel čez cesto, v naselje Njiva na Trg svobode.

Foto: Knjižnica TS Trbovlje in ČZ

Pazite živali v vročih dneh

V teh dneh, ko vročina in poletje zares pritiskata na polno v pravem pomenu besede in ko tudi ljudje vsi po vrsti iščemo senco ter hlad, živalovarstveniki in tudi mnogi ljudje na sploh ugotavljajo, da so marsikateri lastniki živali še vedno nedopustno brezbrižni, malomarni, neodgovorni ali pa se ne zavedajo stvari okoli sebe. Kljub pasji vročini namreč za marsikatero žival na žalost ni poskrbljeno, kot bi bilo treba in kar je sicer tudi lastnikova dolžnost. Tudi na zasavskih ulicah in v naseljih je opaziti nedopustne primere odnosa do živali, pa najsi gre za hišne, rejne,…
Ker so med najpogostejšimi človekovimi spremljevalci hišni ljubljenci, med njimi pa v velikem številu tudi psi, ki človeka tudi spremljajo marsikam, objavljamo apel nanje in nasvete glede oskrbe in namestitve v vročih dneh.

– živali, če jih že moramo vzeti s seboj, ne puščajmo v avtu na soncu. Pločevina se na že tako vročem soncu in razbeljenem asfaltu ali ob zidu še dodatno segreje in lahko v notranjosti vozila doseže tudi 70 ali še več stopinj. Za žival, ki je zaprta v takem prostoru, je to neznosno mučenje, ki ima pogosto za posledico tudi različne poškodbe, prav tako tudi mučno smrt. Če že vzamemo psa s seboj v avtu, naj bo med čakanjem ob prisotnosti človeka in ob prižgani klimi, avto pa če je le možno parkirajmo tudi v senci

– živali, ki in ko so zunaj, tudi sicer namestimo v senco, še bolje na prostor, kjer je tudi rahla sapa. Nikakor jih ne smemo izpostavljati vročini in direktni sončni pripeki

– žival naj ima vedno na voljo svežo pitno vodo. Ta naj bo v primerni posodi postavljena v senci in jo tudi redno dotakamo in menjamo

– psov in drugih živali ne vodimo po cestah in pločnikih v času direktnega sonca in vročine. Po šapah dobijo opekline, ki imajo za posledico vnetja, bolečine in drugo. Nikakor živali ne vodimo po asfaltu

– živali čez dan, v vročini, ven vodimo le na kratko, da opravijo potrebe, sicer pa naj bodo v senci. Na daljši sprehod se odpravimo ali zgodaj zjutraj, še preden začne pripekati sonce ali ko se zvečeri in sonce zaide

– živali je priporočljivo hladiti tudi z vodo. Pri tem pa je potrebno opozoriti in paziti, da tuširamo ali splakujemo vedno z mlačno vodo, nikoli z mrzlo. Mrzla voda namreč zaradi temperaturne razlike povzroči šok, ta pa ima za posledico lahko tudi različne poškodbe in drugo

Na društvih za zaščito in proti mučenju živali opažajo tudi pojav, da lastnik v vročini ustrezno poskrbi za avto s prekritjem s cerado, zavarovanjem gum in podobno, za žival, ki je živo bitje, pa ne.
Na društvih obveščajo in pozivajo tudi, da v primerih, ko naletite na neprimerno ravnanje z živalmi, oskrbo, namestitvijo in drugo, o tem obvestite društvo za zaščito in proti mučenju živali, policijo ali veterinarsko inšpekcijo ter podate prijavo.
V Zasavju lahko prijavo podate na društvo za zaščito in pomoč živalim Hrastnik, telefon 070 151 040, email naslov simon.habrun90@gmail.com ali na društvo proti mučenju živali Trbovlje, telefon 070 288 168 (vsak delovnik in nepraznično soboto med 12 in 14 ali 18 in 20 uro), email naslov dpmz.trbovlje@gmail.com
Na policijo lahko prijavo vložite na policijsko postajo v Trbovljah, Zagorju ali Hrastniku, na veterinarsko inšpekcijo pa na inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v Celju, telefon 03 4252 770, email naslov OU-Celje.UVHVVR@gov.si

Foto: ČZ

Pri zasavskih mačkah pojav kuge

V Zasavju je mačje lastnike zaskrbel pojav mačje kuge. Po mnenju in ocenah nekaterih gre pravzaprav za izbruh, saj je slišati o nemalo obolelih živalih in poginih. Vendar pa se bolezen da preprečiti, če pravočasno ukrepamo.
Mačja kuga je virusno obolenje, ki je izjemno nalezljivo in ima lahko zelo visoko stopnjo smrti. Okužijo se lahko mačke vseh starosti, najbolj dovzetne za bolezen pa so mlajše živali, stare do enega leta. Mačja kuga je v našem okolju prisotna, običajno se pojavi spomladi ali jeseni in edini uspešen pristop k boju proti njej je pravočasno cepljenje. Tega je potrebno prvič opraviti pri starosti dveh mesecev in nato ponavljati po veterinarskem protokolu. Mladiči do odraslosti se cepijo zaporedno v razmiku 3 do 4 tednov, odrasle živali pa nato redno na približno vsake 3 leta. »Bolezen je nevarna predvsem zaradi dveh stvari. Prva je narava povzročitelja, mačjega parvovirusa, ki je razširjen povsod okrog nas, druga pa da je izjemno nalezljiv ter odporen, saj v okolju preživi tudi leto dni ali celo več. Razkužila mu le s težavo pridejo do živega in klasična čistila ter razkužila po navadi ne zaležejo. Okužijo se lahko mačke vseh starosti, tudi odrasle, čeprav je pogosto povsem napačno laično mnenje, da so za bolezen dovzetni samo mladiči,« pravi Miran Knez z Veterinarske ambulante Knez v Trbovljah.

Virus se prenaša v okolju z izločki bolnih muc. Mačke se lahko okužijo direktno s stikom z obolelo mačko ali pa preko posodic za hrano in vodo ali z igračami. Nevarnosti, ki se jo lastniki zelo pogosto ne zavedajo, je tudi, da je prenašalec bolezni lahko tudi človek. Bolezen zanj sicer ni nevarna, jo pa lahko prenese na obleki, obutvi in podobno. »Klinični znaki obolenja so nespecifični in nastopijo hitro. Zelo visoka vročina, bruhanje in driska, lahko krvava, ki jim sledi izrazita dehidracija. Obolele mačke izgubijo apetit, so nerazpoložene in umirjene, umikajo se in skrivajo. V primeru, da virus prizadene možgane, so prisotni še nevrološki znaki. Obolela mačka ne bo jedla, potrebno ji je dajati infuzijo, sredstva proti slabosti in bolečinam ter jo tudi hraniti tako rekoč na silo. Žal je bolezen pri mladih muckah kljub intenzivni terapiji velikokrat neuspešna in pride do pogina. Mačja kuga je v okolju sicer celoletno prisotna in edini uspešen pristop k boju proti njej je pravočasno in redno cepljenje mačk,« še pojasni dr. Knez in priporoča redno zaščito s cepljenjem

Foto: ČZ