Z nastopom nove ravnateljice Brigite Šuler imajo v Glasbeni šoli Litija Šmartno poleg novega vodstva tudi nove projekte. Eden od nedavno izvedenih in tudi posnetih je glasbena pravljica “Potovanje škrata Gabriela”. Vsako leto doslej je učiteljica prof. Polonca Demšar napisala glasbeno pravljico, v kateri se skozi zgodbo predstavijo tudi učenci z inštrumenti ali plesom. Letošnjo pa je napisala učiteljica plesa Žužana Bartha. Naslednji večji projekt, poleg veliko rednih koncertov, ki jih izvajajo, je najstniški pevski festival LitijaNa, s katerim so pričeli v lanskem šolskem letu. »Glede na to, da nam je prva LitijaNa odlično uspela, smo se odločili, da jo bom izvedli tudi letos junija. Gre za festival, na katerem na avdiciji izbrani mladi pevci pojejo slovenske popevke ob živi spremljavi jazz skupine naše glasbene šole. Umetniški vodja in vodja jazz skupine je naša učiteljica saksofona, GP in PGV prof. Ana Šimenc Kugler. V jazz skupini sodelujejo učenci višjih razredov, ki si želijo svoje pridobljeno glasbeno znanje nadgraditi še v jazz in pop glasbi. Profesorica svoje znanje iz jazz glasbe zelo uspešno predaja na mlade učence in je to zanje poleg zelo zanimive izkušnje še zelo koristna popotnica za nadaljnje glasbeno ustvarjanje in udejstvovanje, tudi ko zaključijo šolanje na naši glasbeni šoli. Smo ena redkih glasbenih šol,  ki imamo to srečo, da imamo profesorico Ano, ki se spozna tudi na jazz in zabavno glasbo in lahko po njeni zaslugi Jazz skupina deluje že dobrih 10 let,« pravi Šulerjeva.
Eno od vodil na šoli je tudi, da se zelo in srčno trudijo prenašati znanje na učence, čemur primeren je tudi način pouka. Velika prednost in pomoč pri tem so tudi prostori v večgeneracijskem centru Šmelc, v katere so se preselili pred slabim desetletjem in ki omogočajo najbolj mogoče kvalitetno delo. Poleg koncertne dvorane imajo tudi plesno za pouk baleta, plesne pripravnice in sodobnega plesa. V letošnjem letu oziroma šolskem letu 2023/2024 načrtujejo tudi prireditev, ki bo precejšen zalogaj. Šola namreč praznuje 70 let, v zvezi s čemer bodo med drugim pripravili tudi velik koncert letos decembra. Šola se sicer aktivno povezuje in sodeluje tudi z drugimi okoliškimi in zasavskimi glasbenimi šolami. Med drugim so pred nekaj dnevi gostovali na godalni delavnici Glasbene šole Trbovlje, kakršne sicer nameravajo sodelujoče šole organizirati tudi v prihodnje. Ne gre za pouk, ne za nastop ali koncert, ampak sproščeno glasbeno delavnico, na katero učitelji in učenci povabijo svojce učencev. Ti z učenci in učitelji tudi sodelujejo pri programu in nastopu.

Foto: Maks Žbogar

Če so se v Trbovljah vsaj zaenkrat stvari s problematiko nenormalnih položnic za toplotno ogrevanje začele malo obračati na bolje, pa ta trenutek nič kaj dobro ne kaže v sosednjem Hrastniku. V omenjeni občini je namreč vsaj do nadaljnjega bolj malo upanja ali možnosti, da bi se stvari premaknile nazaj proti normali. Tudi vladna regulacija enotne cene ogrevanja za Slovenijo ta trenutek za Hrastnik pomeni bore malo. Cena je namreč sedaj resda 98,70 evrov brez DDV za megavatno uro, vendar je še vseeno znatno višja od prejšnje 65 in še vedno visoka za Hrastnik. Zato bo nujno treba, kot je na tiskovni konferenci poudaril župan Marko Funkl, nekaj ukreniti vsaj za socialno ogrožene. Reševanje le v obliki socialnih transferjev in pomoči nikakor ni ne dovolj, ne pravilno. Četudi transfer za različne pomoči, na primer za ozimnice in podobno, lahko namensko uporabi tudi za drugačno pomoč, to niti kratkotrajna rešitev ni. Cena plina na trgu je nižja, kot cena Petrolovega plina za Hrastnik, kjer je Petrol sicer dobavitelj toplotnega ogrevanja in ima v lasti tudi sistem daljinskega ogrevanja. Problem je v Hrastniku še toliko bolj pereč, ker ne zadeva le posameznih ali nekaterih gospodinjstev in individualnih odjemalcev, ampak tudi javne zavode, društva, Občino in druge. Zanje je namreč trenutna cena za megavatno uro 291,27 evrov brez DDV. Ministrstvo za energetiko je sicer obljubilo, da bo naredilo regulacijo za vrtce, šole, zdravstvene domove, Dom starejših, upajo, da tudi društva. To je namreč nujno. Po omenjeni ceni bi denimo stroški ogrevanja v Domu starejših Hrastnik z 39.000 letno narasli 162.000 evrov, v šoli z 32.000 na 133.000, vrtcu z 12.000 na 49.000. Pri tem je potrebno opozoriti tudi, da so omenjeni objekti celo tudi energetsko sanirani. Občina Hrastnik je v lanskem letu imela težavo zaprtja proračuna, saj so stroški bili višji za kar 1,2 milijona evrov. S tem se je pojavil tudi problem in dilema, kaj in koliko znižati sredstva za javne zavode, kaj opustiti in podobno. Hrastnik sicer ni edina občina, ki se sooča s to problematiko, zato se župani Raven, Šentilja, Ribnice, Metlike in Hrastnika povezujejo.
Na tiskovnim konferenci so problematiko predstavili tudi pomočnica direktorja CSD, direktor Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem ter predsednik hrastniške Rudarske godbe. Na CSD beležijo opazen porast materialne ogroženosti, v lanskem in letošnjem letu predvsem zaradi ogrevanja. V občini je prevladujoča starejša populacija, ki težko plačuje visoke stroške. Lani so izdali za 75.300 evrov izrednih socialnih pomoči, večino za ogrevanje. Vse večja stiska je tudi pri zaposlenih, saj imajo mnogi nizke dohodke, marsikdo le zajamčenega. Na Centru tudi nimajo še navodil o sistemskih rešitvah glede povečanja cen za ogrevanje, država prav tako ni dala normativov za socialne pomoči. S težavami se otepajo tudi na JZ za kulturo, šport, mladino in turizem. Pokrivajo vse športne objekte in površine v občini, njihovi letni stroški so višji za kar 140 tisočakov. Kot poudarjajo, tega le z zapiranjem radiatorjev ni moč reševati. Problem nastaja tudi pri notranjem bazenu. V edinem tovrstnem objektu v regiji plavajo otroci iz 5 občin, lansko leto so prodali 7.316 vstopnic, ogrevalni stroški so z 42 tisočakov narastli na 98. Na letni ravni bodo skupni stroški ogrevanja športnih in kulturnih objektov narasli s 85.000 na 220.000 evrov, od tega bo samo cena ogrevanja bazena znašala 100.000 evrov, zdaj znaša 40.000. Hrastnik je v ceno ogrevanja prisiljen, ker so vezani pogodbeno in po viru. Če ne bodo zmogli, bodo bazen preprosto prisiljeni zapreti. Nič kaj rožnato zaenkrat ne kaže tudi manjšim podjetnikom. V Hrastniku naj bi bilo 266 samostojnih podjetnikov in nekaj manj kot polovica gospodarskih družb. Ob takšnih nenormalno visokih stroških bodo številni najverjetneje primorani zapreti dejavnost, kar pa za seboj potegne vrsto drugih, dodatnih problemov in stroškov. Velik problem in nelogičnost je tudi, da tudi v primeru, da pride do opaznega znižanja cen ogrevanja za gospodinjstva, to ne bo veljalo za gospodarstvo, javne zavode in nekatera društva. Nekatera plačujejo ceno za poslovni odjem in bodo ogrevanje morala plačevati po ceni 291 evrov na megavatno uro + DDV, kar lahko ogrozi njihov obstoj. Med njimi sta tudi Rdeči križ in Prostovoljno gasilsko društvo. Po mnenju župana gre v občini Hrastnik za nesorazmerno obremenitev glede na druge občine, stvar države pa je, da tovrstne obremenitve regulira, da ne prihaja do tako enormnih razlik. Zasavje je namreč med demografsko in socialno najbolj obremenjenimi regijami, kar pomeni, da ima posledično manjši investicijski potencial. Če ne bo na kratek rok rešitve za cene za javne zavode, bodo odpuščanja, opustitve določenih programov,. Za naprej pa nihče ne upa niti pomisliti. Na dolgi rok so rešitve na sploh vprašljive. Petrol kot monopolist ima celoten cevovod do vseh objektov v Hrastniku. Za občane kratkoročno, razen če bi imeli zelo veliko investicijo izgradnje novega toplotnega sistema, ne vidijo rešitve. Iščejo rešitev za Dol, ki trenutno ni na daljinskem ogrevanju Petrola, da bi postavili daljinsko ogrevanje z lesno biomaso. V novo, drugo in drugačno ogrevalno opcijo pa je trenutno tako rekoč nemogoče. Varianta je morda le, kaj se bo lahko financiralo na zelenih projektih za razvoj regij. V Hrastniku je sicer na bazenu potencial za sončno elektrarno. Ker pa imajo dolgoročno koncesijsko pogodbo s Petrolom, to onemogoča odklop z daljinskega ogrevanja.

Foto: ČZ

Na zagorskem občinskem svetu so z večino glasov potrdili proračun za letošnje leto. Ta je na prihodkovnem delu težak 21.320.691 evrov, na odhodkovnem pa 24.059.712 evrov. Proračunski primanjkljaj v višini 2.739.021 evrov bo pokrit s prenosom načrtovanega ostanka sredstev na računu iz leta 2022 v ocenjeni višini 1.270.000 evrov in zadolževanjem v višini 2.000.000 evrov. Ocenjena zadolženost občine pri poslovnih bankah in drugih finančnih institucijah bo ob koncu leta 2023 znašala 6.846.041 evrov ali 414 evrov na prebivalca, kar je pod zakonsko mejo. Največ naložbenih sredstev je zagotovljenih za cestno infrastrukturo, področje izobraževanja in področje športa, vodooskrbo ter urejanje kanalizacijskih sistemov. Na socialnem delu pa bo Občina Zagorje ob Savi še naprej subvencionirala programe predšolske vzgoje, dejavnost Vrtca Zagorje in dejavnosti drugih vrtcev, v katere so vključeni otroci s stalnim bivališčem v občini, organizirala in zagotavljala brezplačne šolske prevoze za osnovnošolske otroke, zagotavljala štipendijo dijakom v shemi Štipendijskega sklada dr. Janeza Drnovška in na podlagi javnega razpisa razdelila sredstva za nagrade diplomantom ter prevzemala vrsto obveznosti sofinanciranja ali financiranja v celoti. Med njimi so izplačilo enkratne pomoči staršem ob rojstvu otroka, domska oskrba občanov v splošnih in posebnih socialnih zavodih, izvajanje pomoči na domu, stroški pokopa za umrle brez dohodkov, subvencioniranje najemnin in stroškov varovanja na daljavo ter plačilo prehrane učencem iz socialno šibkih družin.
Med drugim je Občina v letošnjem proračunu zagotovila 2.330.040 evrov za plačilo razlike med ceno programov vrtca in plačili staršev, kar je za 258.305 evrov več kot v lanskem letu. Poleg tega je zagotovljenih tudi 42.000 evrov za dodatne ugodnosti staršev. Na včerajšnji seji so namreč svetniki in svetnice potrdili nove cene Vrtca Zagorje, ki bodo od 1. marca 2023 višje za 11 odstotkov. Povišanje cen je potrebno predvsem zaradi višjih stroškov dela, živil, materiala in storitev.

Foto: ČZ

V zasavskih občinah jo je v minulih dneh sneg, ki smo ga pogrešali med božično novoletnimi prazniki, precej zagodel tako občanom, kot zimskim službam. Še posebej v višje ležečih naseljih ga je zapadlo precej, ponekod tudi 80 ali še več centimetrov, kar je povzročilo izredne situacije. Preverili smo, kakšno je stanje, kako poteka zimska služba in kako se spopadajo s situacijo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Komunalnim podjetjem v omenjenih občinah smo zastavili vprašanja kako poteka zimska služba, kje je največ dela, kaj je najtežje, kakšna je prioriteta čiščenja občinskih površin, kje je pristojnost Komunale pri pluženju cest idr, ali je kakšno sodelovanje z izvajalci čiščenja državnih cest, ali poleg pluženja in posipavanja cest ter pločnikov zimska služba izvaja še kaj, kaj natančno sodi v delo zimske službe v občini, ali sodelujejo z gasilci, ali so kot javna služba kos situaciji in težavam glede števila delavcev, opreme idr, kakšne so pritožbe občanov glede izvajanja zimske službe, kje jih je največ in ali imajo za izvajanje zimske službe zadosti opreme, vozil in materiala?

Trbovlje
Zimsko službo izvajamo v skladu s predvidenim načrtom dela in veljavno zakonodajo. Letošnje snežne razmere so izredno zahtevne v primerjavi s preteklimi leti, saj se srečujemo s snegolomom, vetrom, zameti, cestnimi udori, padajočim kamenjem in drugimi dejavniki, ki delo otežujejo. Največ težav je na območjih, kjer prihaja do zametov, predvsem je problematičen odsek Jager-Vrhe-Čebine, Dobovec-Župa, Škofja riža-Žavršje, Dobovec-Lontovž-Kum. Na določenih odsekih omenjenih relacij smo potrebovali več dni, da smo prebili snežne zamete in tamkajšnjim prebivalcem omogočili dostop do ceste. Podlaga za določitev nujnosti je Izvedbeni program zimske službe 2022/2023, ki ga je potrdila županja in Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest.
Na cestah 1. prioritete je potrebno zagotoviti prevoznost, možni so zastoji do dveh ur med 22. in 5. uro (II. prednostni razred), oz. predvsem med 20. in 5. uro (III. prednostni razred).
2. prioriteta vsebuje ceste, ki služijo za povezavo med cestami iz I. prioritete in manj frekventne vpadnice v mestno cestno omrežje, ostale lokalne ceste (IV. prednostni razred). Na cestah 2. prioritete je potrebno zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji tekom celega dneva oziroma do enega dne v primeru močnega sneženja
3. prioriteta so ceste, ki služijo za dostop v posamezna naselja in ne povezujejo med seboj važnejših cest. Ceste 3. prioritete se čistijo isti dan kot ceste 1. in 2. prioritete, v kolikor ni sneženje neprekinjeno in je treba sproti vzdrževati vozišča v 1. in 2. prioriteti (IV. prednostni razred). Na cestah 3. prioritete je potrebno zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji tekom celega dneva oz do enega dne v primeru močnega sneženja
4. prioriteta so javne poti, ceste krajevnih skupnosti in ceste do gorskih postojank. Pluženje se izvrši po prenehanju sneženja s specialno mehanizacijo in po posebnem naročilu (V. prednostni razred).
Na cestah 4. prioritete je potrebno zagotoviti prevoznost, možni so zastoji do enega dne oz. večdnevni zastoji v primeru močnega sneženja.
V primeru izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotoviti. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivo mehanizacijo. Komunala Trbovlje izvaja zimsko službo na območju občine Trbovlje na vseh lokalnih in mestnih cestah ter delu javnih poti po krajevnih skupnostih. Regionalne ceste na območju občine Trbovlje upravlja podjetje CGP Novo mesto, ki na njih izvaja tudi zimsko službo in vse vzdrževalna dela.
Zimska služba obsega naslednja opravila:
1. pluženje snega na javnih cestah in ulicah, trgih, parkiriščih in drugih javnih površinah;
2. preventivno posipavanje javnih cest, ulic, trgov, parkirišč z ustreznim materialom (CaCl) za preprečevanje poledice;
3. odstranjevanje oz. odvoz snega z javnih cest, ulic, trgov, hodnikov, parkirišč;
4. čiščenje mrež in vtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge;
5. čiščenje zasneženih prometnih znakov;
Po potrebi sodelujemo z gasilci. Na Komunali Trbovlje si prizadevamo, da bi zimsko službo izvajali kar najbolj učinkovito. Za običajne zimske razmere imamo zagotovljenih dovolj delavcev in primerno opremo, v izrednih razmerah, kot so se kazale v teh dneh, pa je bilo izvajanje zimske službe nekoliko bolj naporno, vendar pa smo vse svoje naloge opravljali pravočasno. Ni večjih pripomb, občasno prejmemo klic glede pravočasnosti odstranitve snega na odsekih javnih površin, ki so praviloma nižje prioritete. Za običajne zimske razmere da, za izjemne, kakršne so trenutno, pa smo na pomoč poklicali še zunanje izvajalce.

Zagorje
Zimska služba poteka v skladu s potrjenim izvedbenim programom izvajanja zimske službe za leto 2022/23. Običajno je največ dela v hribih, saj je ob vetru potrebno čistiti tudi snežne zamete. Najprej se plužijo in posipajo regionalne ceste (upravljavec cest, ne komunala), pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste, ostale lokalne mestne in krajevne ceste, javne poti, parkirišča, površine za pešce, … Pristojnost Komunale pri pluženju cest je izključno pri zimskem vzdrževanju lokalnih cest in javnih površin. Sodelovanje z izvajalci čiščenja državnih cest je korektno. Poleg pluženja in posipavanja cest ter pločnikov je tu tudi ročno čiščenje stopnišč in njihovo posipanje ter vzdrževanje (zimsko) javnih poti. Pri delu zimske službe gre za vse naloge, ki so opredeljene v Izvedbenem programu zimske službe 2022/2023, ki ga potrdi Občina Zagorje ob Savi. Pri delu sodelujemo tudi z gasilci. Kot javna služba smo kos situaciji in težavam glede števila delavcev, opreme idr. Pritožb občanov ni veliko, seveda pa se kakšna tudi pojavi. Največkrat gre za neupravičene pritožbe, saj danes žal nihče več ne bi sam poprijel za lopato in očistil, ampak računa, da bodo čisto vse in povsod opravili naši delavci. Opremljeni smo zelo dobro, prav tako tudi naši podizvajalci.

Hrastnik
Izvajanje zimske službe v sezoni 2022/2023 poteka skladno z Izvedbenim programom izvajanja zimske službe. Izvedbeni program zimske službe je izdelan v skladu z določili Zakona o cestah, Pravilnikom o rednem vzdrževanju cest in Odlokom o občinskih cestah ter Odlokom o kategorizaciji občinskih cest. Zimska služba oz. zimsko vzdrževanje cest je samo en segment v sklopu rednega vzdrževanja cest zaradi izjemnih pogojev, ki nastajajo na cestah, predvsem ob poledici, snegu, sodri, žledu in drugih pogojih — je najtežja in tudi najbolj zahtevna. Prav zaradi tega se moramo nanjo tudi posebej in zelo dobro pripraviti. Vse ukrepe v zvezi z zimsko službo je potrebno opraviti pravočasno, v skladu z Zakonom o cestah in Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest. Enako je potrebno pristopiti k preventivnemu posipanju vozišč, kot posipanju in odstranjevanju snega z vozišč. Po končanem zimskem obdobju pa čiščenju cest z odstranjevanjem dopolnilne signalizacije, opreme in cestnih naprav za zimsko službo in ureditvi okolice cestišča. Poleg zimskega vzdrževanja cest obsega zimska služba tudi odstranjevanje snega s pločnikov, stopnic, prehodov, avtobusnih postajališč in ostalih javnih površin. Poleg odstranjevanja snega obsega zimska služba tudi posipavanje površin s soljo in peskom ter odvoz snega. Trenutno je največ  dela  na višje ležečih področjih Hrastnika in sicer na območju Gore – Kopitnik, Kala in Čeč. Večdnevne snežne padavine otežujejo prevoznost cest, pogosta pluženja posameznih odsekov pa zahtevajo strojno in ročno odstranjevanje snega s cest  zaradi razširitve vozišč vsled pričakovanih ohladitev in novih padavin. Dodatno pa delo otežujejo tudi podrta drevesa. Sicer so vsa nižje ležeča področja že ustrezno očiščena tako, da je zagotovljena prevoznost cest in prehodnost stopnic, prehodov in uporaba avtobusnih postajališč. Prioriteta je odstranjevanje snega iz voznih površin in površin namenjenih izločanju vozil se skladno s Programom prične takrat, ko višina snega na cestah III. in IV. prednostnega razreda še ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Vzdrževanje prevoznosti je v V. prednostnem razredu toliko časa, dokler je to smiselno, enako tudi v VI. prednostnem razredu, nakar se ceste zapro. V V. prednostnem razredu se ceste odpirajo z izboljšanjem vremenskih pogojev, medtem ko v VI. prednostnem razredu ostanejo zaprte. Te ceste se odpirajo ustrezno krajevnim prilikam.
Ceste se štejejo za prevozne tudi tedaj, če je promet oviran zaradi ostanka snega na vozišču, vključno z delno snežno desko. Navedeno je povzeto po Programu izvajanja zimske službe, v praksi pa nemudoma po pričetku sneženja aktiviramo zimsko službo in pričnemo s preventivnim posipanjem cest, kasneje pa s pluženjem in posipavanjem skušamo zagotoviti kontinuirano prevoznost vseh cest skladno s prioritetami. Z vzdrževalcem državnih cest sodelujemo v toliko, da skušamo zagotoviti hkratno odstranjevanje snega z cest v njihovem upravljanju in pločnikov, ki jih čistimo mi. Z gasilci sodelujemo pri odstranjevanju podrtih dreves. Trenutno razpolagamo z zadostnim številom delavcev in opreme.

Foto: ČZ

Na naš članek o protestu zaradi položnic za ogrevanje v Trbovljah in o ukrepih za ublažitev katastrofe “V sredo protesti, v četrtek rešitve” se je na kratko odzvala bivša trboveljska županja Jasna Gabrič. V odzivu je navedla, da gre za pocenitev ogrevanja, kot so ga sprejeli že svetniki na seji v novembru 2022. Iz tega je razumeti, da so znižanje cene ogrevanja in drugi ukrepi v zvezi s tem zasluga prejšnjega vodstva na Občini Trbovlje in občinskih svetnikov v prejšnjem mandatu. Ali to drži?

Za komentar in odgovor smo se obrnili na Komunalo in Občino Trbovlje.
»Določanje cen ogrevanja je v domeni poslovanja podjetja. Občinski svetniki so bili na novembrski seji občinskega sveta v okviru gospodarskega načrta seznanjeni s predvidenim znižanjem cene na 160 €/MWh brez DDV s 1. januarjem 2023. Občinski svet potrjuje cene gospodarskih javnih služb, ki so oblikovane v okviru elaboratov, cena ogrevanja pa se oblikuje skladno z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17 in 44/22 – ZOTDS),« so nam odgovorili na Komunali.

Na Občini Trbovlje pa pravijo: »Določanje cen ogrevanja je v domeni poslovanja podjetja. Občinski svetniki so bili na novembrski seji občinskega sveta v okviru gospodarskega načrta v resnici samo seznanjeni s predvidenim znižanjem cene na 160 €/MWh brez DDV s 1. januarjem 2023. Komunala Trbovlje je gospodinjstvom, ki so priključena na daljinsko ogrevanje, za mesec januar priznala 15% popust na strošek variabilnega dela ogrevanja. Pocenitev je nov dodatni ukrep, ki bo še dodatno razbremenil stroške ogrevanja naših občanov. Prav tako se obeta dodatna pocenitev v mesecu februarju (na 129 €/MWh), ki se bo odražala na položnicah, ki jih bodo občani prejeli v marcu. Vsi ti ukrepi so bili sprejeti na podlagi podatkov, ki so bili na voljo v sredini januarja 2023«.

Foto: ČZ

Potem, ko je sedanji direktor Komunale Trbovlje na protestnem shodu prejšnjo sredo obljubil reševanje pereče problematike nenormalno visokih položnic za toplotno ogrevanje in toplo vodo in dan kasneje na novinarski konferenci predstavil konkretne rešitve, z Občino Trbovlje v tem tednu uvajajo tudi pisarno, ki bo na voljo občanom za reševanje problematike ogrevanja. Kot so povedali na Komunali in tudi župan v video izjavi, bodo v pisarni na Komunali na voljo za vsako stranko posebej in za njeno težavo ter tudi svetovali, kako jo najbolje odpraviti. Na januarski občinski seji bo obravnavan tudi Pravilnik za pomoč pri plačilu daljinskega ogrevanja. Strošek mesečnega daljinskega ogrevanja bo moč uveljavljati za polovično znižanje oziroma do največ 200 evrov. Občina Trbovlje v zvezi s tem vabi občane, da izkoristijo pomoč. Vse potrebne informacije in pravilnik so objavljeni na spletni strani Občine Trbovlje.
Na voljo pa bo še nekaj drugih oblik pomoči pri reševanju neprijetne situacije, ki bodo zadeve reševale tudi dolgoročno. Tehnološka služba bo preverila dejansko stanje toplovoda v Trbovljah in po posameznih stavbah pregledala dejansko stanje napeljav. V kolikor ima težave in meni, da plačuje previsoke stroške, se za kontrolni pregled in nasvet lahko na Komunalo obrne tudi vsak posameznik. Naročene so tudi študije ostalih alternativnih virov energije, ki bodo pokazale, kakšna je prihodnost ogrevanja v Trbovljah, ki bo sprejemljiva za odjemalce.

Foto: ČZ

Pred sedežem trboveljskega komunalnega podjetja se je včeraj zbralo več deset občanov na protestnem shodu zaradi vrtoglavih položnic za toplotno ogrevanje in toplo vodo. Te so namreč dobesedno poletele v nebo. Za primerjavo, cena kilovatne ure za december je v Trbovljah znašala 202 evra brez DDV, kar je po očitkih protestnikov enkrat ali še več kot denimo v Ljubljani in med najvišjimi v Sloveniji, trenutno menda celo najvišja. Udeleženci shoda so dobili decembrske položnice med 250 pa vse do 500 ali celo še več evrov. Od Komunale Trbovlje so zahtevali pojasnilo, od kod tako visoke položnice, za katere se sicer obeta, da bodo do konca zime še bistveno višje in kako naj to sploh plačajo. Direktor Igor Glušič je poskušal odgovoriti na zastavljena vprašanja in obtožbe, vendar po mnenju protestnikov ni podal nobenega konkretnega odgovora, niti povedal nobene rešitve in je breme napačnega postopanja prejšnjega vodstva Komunale in prejšnje županje sedaj neupravičeno in nedopustno še naprej na plečih občanov. Med drugim je direktor sicer napovedal, da se bo cena megavatne ure za januar znižala na 173 evrov, vendar udeležencev shoda ni prepričal. Razen sedanjega direktorja na shodu ni bilo nikogar iz prejšnjega vodstva Komunale, ne prejšnje županje, ne nadzornikov in ne občinskih svetnikov, ki so po mnenju občanov glavni krivci za situacijo in ki bi morali odgovarjati.

Rešitev problematike tudi z državo
Komunala Trbovlje je danes sklicala tiskovno konferenco in predstavila rešitve za perečo problematiko. Ceno toplotne energije, ki je znašala 201 megavat brez DDV, so v novembru znižali na 185, brez DDV. Z januarjem cena znaša 159 megavatov brez DDV. Med nadaljnjimi ukrepi za znižanje enormnih cen ogrevanja je 15 % popust na variabilni del ogrevanja za gospodinjstva, priključena na trboveljsko daljinsko ogrevanje. To bo veljalo za vse plačnike, torej za plačevanje sproti ali po sistemu akontativnega plačevanja. Popust bo upoštevan že za mesec januar. Naslednji ukrep bo pocenitev ogrevanja. Za mesec februar tako načrtujejo spust cene na 129 megavatov brez DDV. Komunala občanom nudi tudi možnost obročnega odplačevanja položnic na 10 obrokov, prav tako pa priporoča koriščenje pomoči pri plačilu ogrevanja. Direktor Komunale se je danes, pred tiskovno konferenco, v Ljubljani sestal tudi z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom. Po direktorjevih besedah je bil sestanek, na katerem so bili tudi nekateri drugi župani, uspešen in prve poteze naj bi se realizirale že v kratkem, ko bodo tudi že vidne na položnicah. Tudi stanje na samem podjetju, ki je nekaj časa bilo napeto in negotovo, je po direktorjevih navedbah sedaj spet stabilno. Odpuščanj ne bo, prav tako imajo zaposleni redne plače.

Foto: ČZ

V Zasavju se je z zapiranjem rudnikov in dokončnim poslavljanjem rudarske panoge, ki je imela poltretje stoletje pomembno in močno tradicijo, porodila tudi ideja in nuja, da je potrebno regiji posledično pomagati s strani države. Omenjena industrija je namreč bila nadvse pomembna za nekdanjo skupno državo, v revirjih pa so po stoletja dolgem rudarstvu ostale posledice tako v okolju, kot z ukinjanjem delovnih mest in podobno. V sanacijo, prestrukturiranje in nove oblike prihodnosti so se vključili tudi na Regionalni razvojni agenciji Zasavje. Med drugim so vzpostavili Center za pravični prehod Zasavja, ki svoj zagon v praksi dobiva prav v začetku letošnjega leta. Na agenciji so se pred tremi leti priključili evropski pobudi za pravični prehod evropskih regij. Skupaj z državo, evropsko komisijo in lokalnimi deležniki so analizirali potrebe zasavske regije za prestrukturiranje in določili specifične cilje, ki bodo financirani iz sklada, kar vse je zajeto v območnem načrtu. Ta je sedaj v izvedbeni fazi, letos bodo prvi razpisi.

»Evropska unija si je zadala cilj, da bo v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom vzpostavila klimatsko nevtralno gospodarstvo, ki med drugim vključuje tudi postopno opustitev uporabe premoga za pridobivanje energije. Projekt kot tak bo predvidoma deloval do leta 2030. Center za pravični prehod se bo v celoti financiral iz naslova tehnične pomoči Sklada za pravični prehod. Regionalna razvojna agencija Zasavje je poleg 74,5 milijonov evrov predvidenih sredstev iz omenjenega sklada uspela pridobiti še dodatna evropska sredstva za tehnično podporo SPP. Center za pravični prehod Zasavja bo javnost obveščal o celotnem procesu prehoda, nudil bo podporo potencialnim investitorjem pri izdelavi projektne dokumentacije in podobno. RRA Zasavje je sicer eden izmed ključnih deležnikov v procesu pravičnega prehoda Slovenije. Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 in Območni načrt za pravični prehod Zasavja sta dobro izhodišče za pripravo razpisov za črpanje 3,2 milijarde evropskih sredstev, namenjenih za Slovenijo,« pravi Martin Šikovc, vodja oddelka za pravični prehod in projektov RRA.

Foto: ČZ