Nekaterim hitro, drugim počasneje, a za vse enako. Še dvoje let si bo nocoj podalo roki, eno v slovo, drugo ob prihodu.
Bralcem našega portala v letu, ki je pred nami, veliko zdravja, zadovoljstva in sreče. In pa seveda tudi veliko dobrih zgodb, ki jih bomo delili tudi še naprej! Za letos smo jih izpisali, od jutri pa sledijo nove… Vaše in naše. Vse lepo!

V tem tednu je trboveljski bajer spet obiskal labod. Za razliko od četverice prejšnjih obiskovalcev tokrat en sam. Na Društvu proti mučenju živali Trbovlje so prejeli obvestilo, da naj bi žival bila poškodovana, šlo naj bi za poškodbo krila. S strani društva in nekaj sprehajalcev je bilo prejeto sporočilo preverjeno, vendar se je izkazalo, da gre k sreči za lažen preplah. Kot namreč izhaja iz videnega, je s ptico vsaj zaenkrat vse v redu. Normalno plava, pride tudi na breg, preleti gladino bajerja.
Društvo sicer apelira na vse sprehajalce in lastnike psov, da ptice ne vznemirjajo, preganjajo ali ogrožajo, ampak da jo pustijo pri miru. Prav tako apelirajo na lastnike, da imajo pse na povodcih in pod nadzorom.

Foto: ČZ

Zagorska skupina Crazy boys ni le nogometna navijaška skupina. Čeprav jo poznamo predvsem po tem, počno še tudi druge stvari. Ena izmed njih je denimo, da se v decembru spremenijo tudi v dobre može. No, tudi v dekleta, saj v skupini, ki skrbi za navijaško nogometno vzdušje, niso samo fantje.
V teh dneh so obiskali zagorsko Osnovno šolo dr. Slavka Gruma. Učencem so prinesli božično novoletna darila. »Vsa darila so zbrana na prostovoljni bazi, s prostovoljnimi prispevki in donacijami. Običajno zbiramo v zagorskih lokalih. Nekateri donirajo finančna sredstva, drugi materialne dobrine. Iz tega potem sestavimo darila za otroke. Kot smernico smo predlagali zbiranje šolskih potrebščin in sladkarij, z zbranimi finančnimi sredstvi pa smo darila še dopolnili. Zbiramo tisto, kar otroci potrebujejo in imajo radi. Dodali smo še nekaj sadja, darilno kartico za nakup česa po svoji želji. Darila so uporabna in namenska. Otroci so jih zelo veseli in zadovoljni,« pravi Tadej Sapač, član skupine.
Šolarji pa niso prejeli daril le sami, ampak so tudi oni obdarovali navijače z darili za zahvalo. Na prireditvi so učenci tudi nastopili z lastnim programom, s pevskimi in plesnimi točkami.

»Sama trdno verjamem, da dobrota živi. Sleherni izmed nas premore vsaj košček občutka za soljudi, a me kljub temu vedno znova gane, ko se to tudi potrdi. Letos smo se na OŠ dr. Slavka Gruma ponovno razveselili dobrodelne geste navijaške skupine Crazy boys in tako ugotovili, da v Zagorju poleg treh dobrih mož obstajajo tudi Crazy boys. Na tem mestu bi se jim iskreno zahvalila, da se v tej dobrodelni noti delovanja spomnijo tudi na našo šolo. Da pomislijo na naše učence, ki so tako ali drugače prikrajšani na mnogih področjih, zato je tovrstno obdarovanje še toliko bolj dobrodošlo,« pa o akciji pravi ravnateljica Tadeja Iskra.

Foto: ČZ in OŠ SG

Na Zasavski ljudski univerzi bodo leto 2023 začeli pestro in že prvi dan po praznikih. Pripravili so vrsto različnih dogodkov in delavnic. Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne, obvezne so le predhodne prijave. 
Prijavite se lahko prek spletnega obrazca, ki ga najdete TUKAJ.
Za več informacij pokličite na 03 56 55 131, 031 617 335 (Nika Bukovšek) ali pišite na info@vgc-zasavje.si. 

IZDELAVA ZDRAVILNIH ČAJEV
KDAJ: sreda, 11. 1. 2023, ob 17.00
KJE: ZLU, Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi
IZVAJALKA: Cvetka Drnovšek, Društvo za zdravilne rastline Zasavje Na delavnici se bomo pogovarjali o različnih zdravilnih rastlinah, ki rastejo na naših travnikih oziroma vrtovih, in ki jih lahko uporabimo za čaj. Prav tako se bomo naučili priprave pravega zdravilnega slovenskega čaja. 
Delavnica je za udeležence brezplačna, obvezne so predhodne prijave.

Župana občin Zagorje ob Savi in Hrastnik sta te dni predsedniku vlade RS in ministru za zdravje poslala protestno pismo zoper načrte ukinjanja NMP v omenjenih občinah, o čemer smo pisali tudi na zasavje.si. Nasprotnih stališč pa so v Trbovljah, natančneje v Zdravstvenem domu. Te je na tiskovni konferenci predstavil direktor Denis Tomše. Izjavo in stališče za medije objavljamo v celoti.

STALIŠČE ZD TRBOVLJE GLEDE PREDVIDENE REORGANIZACIJE NMP V SLOVENIJI IN ZASAVJU
ZD Trbovlje podpira prizadevanja stroke in MZ pri reorganizaciji NMP v Sloveniji in Zasavju. Najprej naj poudarim, da se NMP ne ukinja, ampak reorganizira na način, da bo za paciente BOLJE poskrbljeno. Ne moremo soditi, ali je predvidena shema optimalna ali ne, saj mreža še ni objavljena, potrebno pa je verjetni stroki, da bo poiskala optimalno rešitev glede na dane pogoje. Trenutna organiziranost NMP je nevarna za zaposlene, za paciente in samo še poglablja krizo na področju primarnega zdravstva, predvsem v družinski medicini.

Argumenti, ki podpirajo nujnost reorganizacije mreže NMP v Sloveniji so naslednji:
– Mrežo NMP mora postaviti stroka, (zdravniška zbornica, MZ, DSZ…) in ne lokalna politika.
– Velike težave v primarnem zdravstvu so v precejšnji meri posledica neustrezne organiziranosti NMP in posledično neustreznih delovnih pogojev zdravnikov družinske medicine (skoraj v celoti dežurne službe po celotni Sloveniji pokrivajo prav zdravniki družinske medicine).
– Zdravnikov ni dovolj, da bi pokrili vsa dežurna delovišča, ki so trenutno v mreži NMP, posledično so zdravniki preobremenjeni, izgoreli, kar je nevarno tako zanje, kot tudi za paciente.
– V kolikor ne pride do reorganizacije NMP v Sloveniji in posledično do razbremenitve zdravnikov, lahko v kratkem času pričakujemo dokončno »porušenje« primarne ravni zdravstva v Sloveniji.

Argumenti, ki podpirajo nujnost reorganizacije mreže NMP v Zasavju so naslednji:
– V Zasavju imamo trenutno na zelo majhnem prostoru 24 ur na dan, 7 dni na teden, 365 dni na leto priznane 3 dežurne zdravnike (ZD Trbovlje svojo dežurno službo lokacijsko izvaja v UC Trbovlje, ZD Zagorje in ZD Hrastnik pa v svojih prostorih).
– Vsi trije zdravstveni domovi (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) so v bližini UC Trbovlje. ZD Zagorje je oddaljen 8,2 km, ZD Trbovlje 150 m, ZD Hrastnik pa 6 km.
– Dejstvo je, da se dežurna služba v ZD Hrastnik ne izvaja v obliki, kot bi se morala izvajati oziroma v obliki kot je plačana. Vsaj v dopoldanskem času velikokrat (kar je na eni izmed sej občinskega sveta Občine Hrastnik povedal tudi župan, g. Marko Funkl) v Hrastniku v dežurni službi nimajo dodatnega zdravnika, ampak to službo pokriva kar eden izmed zdravnikov v času svoje redne ambulante, kar je prepovedano, saj gre za delo na več deloviščih hkrati. ZD Hrastnik torej dobi plačilo za nekaj, kar ne izvaja v obliki, kot bi glede na plačilo moral.
– Župan Občine Hrastnik, g. Marko Funkl je v eni izmed izjav povedal tudi, da zdravniki v dežurni službi v ZD Hrastnik radi delajo, ker je dela malo, je pa dobro plačano. Vprašajmo se, ali je ob vsem pomanjkanju zdravnikov smiselno zdravnike imeti na deloviščih, kjer je dela malo.
– V ZD Zagorje, ZD Trbovlje in ZD Hrastnik v nočnem času in preko vikendov nimajo na voljo niti laboratorija, kaj šele kakšnih drugih diagnostičnih sredstev, edina možnost, da je pacient deležen kakršnekoli diagnostike (laboratorij, ultrazvok, rentgen…) je torej v UC Trbovlje.
– V Zagorju in Hrastniku v nočnem času in preko vikendov nimajo na voljo lekarne, vsak pacient,  ki v tem času pride v dežurno službo v ZD Zagorje ali ZD Hrastnik in potrebuje kakršna koli zdravila, mora po ta zdravila v lekarno v Trbovlje, ki je od UC Trbovlje  oddaljena 200 m.
– Vprašajmo se, v koliko primerih pacient, ki pride v dežurno službo ne potrebuje diagnostičnih preiskav (laboratorij, ultrazvok, rentgen…) in/ali zdravil ter, ali je v primeru, da ne potrebuje nič od naštetega, njegov obisk zdravnika v dežurni službi sploh upravičen. Kakšen je torej smisel, da pride pacient v dežurno službo v ZD Zagorje ali ZD Hrastnik, v laboratorij ali lekarno pa mora v Trbovlje. Dejstvo je, da se tega zavedajo tudi že pacienti iz Zagorja in Hrastnika sami, ki velikokrat pridejo v UC Trbovlje brez predhodnega obiska dežurne službe v ZD Zagorje ali ZD Hrastnik, v kolikor pa pridejo v dežurno službo v ZD Zagorje ali ZD Hrastnik, pa so velikokrat, tudi brez pregleda,  preusmerjeni v UC Trbovlje.
– ZD Zagorje in ZD Hrastnik imata relativno malo stroškov z dežurno službo. Vsaj v nočnem času in preko vikendov je namreč edini laboratorij v Zasavju v Trbovljah, posledično ves strošek laboratorija pade bodisi na ZD Trbovlje, bodisi na SB Trbovlje. Samo za primer, ZD Trbovlje dobi na letnem nivoju za laboratorij v dežurni službi približno 16.500 EUR sredstev v obliki pavšala, strošek laboratorija v prvih petih mesecih letošnjega leta, torej od januarja do maja pa je bil 17.500 EUR,
– V primeru nujnih, življenjsko ogrožujočih stanj, so, oziroma morajo biti diplomirani zdravstveniki in tehniki zdravstvene nege, ki delajo v urgentnih vozilih, usposobljeni za posredovanje in prevoz pacienta do UC Trbovlje ali pa do prihoda zdravnika na kraj dogodka (v novi shemi se bo zdravnik iz UC Trbovlje na kraj dogodka pripeljal v vozilu urgentnega zdravnika, v katerem ekipo tvorita zdravnik in diplomirani zdravstvenik).
– Nova shema NMP ne rešuje samo problematike urgentnih stanj, ampak tudi neodložljivih hišnih obiskov ter mrliških ogledov.

Navedli smo le nekaj dejstev, ki podpirajo smiselnost reorganizacije NMP v Zasavju. Verjamemo, da bo v kratkem času prišlo do prepotrebnih sprememb ter ureditve neustreznega stanja, ki se vleče že vse od leta 2015, ko so z delovanjem pričeli urgentni centri. Bolj kot dežurna služba za odrasle bi vse prebivalce Zasavja, še posebej pa vse odgovorne na lokalnem političnem parketu in v vodstvih zdravstvenih domov ter bolnišnice moralo skrbeti dejstvo, da v Zasavju v nočnem času in preko vikendov nimamo dežurne pediatrične službe.

Direktor ZD Trbovlje
doc. dr. Tomše Denis

Na povabilo Regionalne razvojne agencije Zasavje je zasavsko regijo obiskal minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek. Minister se je udeležil pete redne seje Razvojnega sveta zasavske regije na Občini Trbovlje.
Tema obiska je bil potrjen Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, ki Sloveniji omogoča dostop do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev. Poudarek je bil na Skladu za pravičen prehod, v okviru katerega je za prestrukturiranje zaradi opuščanja rabe premoga za zasavsko in SAŠA regijo na voljo 249 milijonov evropskih sredstev.
Na seji je minister članom Razvojnega sveta regije predstavil ključne poudarke Programa Evropske kohezijske politike ter izpostavil pripravo nove slovenske uredbe za izvajanje kohezijske politike. Pričakujejo, da bo uredba sprejeta v začetku leta 2023. Pomemben del seje je bila obravnava Sklada za pravični prehod. Prvi razpisi bodo objavljeni v prvi polovici leta 2023. Podrobnejša pojasnila v povezavi Skladom za pravični prehod je članom Razvojnega sveta zasavske regije podala Mojca Šteblaj iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
V nadaljevanju seje je potekala obravnava finančnega mehanizma Dogovor za razvoj regij. Na vprašanja članov o mehanizmu je odgovarjala Andreja Jenko z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Člani Razvojnega sveta zasavske regije so poudarili, da je pri izvajanju finančnih mehanizmov nujno potrebno izhajati iz dejanskih potreb regije ter prednostno podpreti tista področja, ki bodo zagotovila najhitrejši in najučinkovitejši razvoj regije. Člani sveta so na peti redni seji Razvojnega sveta zasavske regije izpostavili ključna vprašanja in podali pomembne pobude za učinkovitejši razvoj regije. Nastopili so enotno in zagovarjali razvoj celotne zasavske regije. Veseli nas tudi konstruktivno sodelovanje z ministrom in Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pri razvoju zasavske regije. Za učinkovit regionalni razvoj je dialog med regijo in nacionalnimi organi izjemnega pomena,« je poudaril Jani Medvešek, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.

Foto: RRA Zasavje

Na drugi redni seji v tem mandatu so se sešli novoizvoljeni svetniki in svetnice zagorskega občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je bila prva obravnava proračuna za prihodnje leto. Vodja oddelka za javne finance na Občini Zagorje ob Savi Jelena Mlakar je predstavila dokument, ki je sedaj v 22-dnevni javni obravnavi. Do 10. januarja je čas za vlaganje pripomb, drugo obravnavo proračuna pa bo občinski svet opravil na seji konec januarja.
Na prihodkovnem delu je proračun težak 20.965.411 evrov, na odhodkovnem pa 23.841.292 evrov. Razliko med prihodki in odhodki bo Občina pokrivala z zadolževanjem v višini 2 mio evrov in s preostankom sredstev iz preteklih let, ki ga bo ob koncu leta 2022 izkazovala v višini cca 1,4 mio evra. Svetniki in svetnice so predlog proračuna sprejeli soglasno.

Med drugim so na predlog svetnika SD Adila Macanovića sprejeli sklep, da občinski svet podpre prizadevanja in protestno pismo župana Matjaža Švagana, ki ga je naslovil na predsednika Vlade RS in ministra za zdravje. V njem protestira proti kakršni koli reorganizaciji službe nujne medicinske pomoči, ki bi lahko privedla do tega, da v zagorskem zdravstvenem domu ponoči, ob vikendih in praznikih občani ne bi imeli zagotovljene zdravstvene oskrbe oz. službe nujne medicinske pomoči.
Ob tem je svetnik pozval tudi poslanca v DZ Teodorja Uraniča, ki je bil prisoten na seji in je uvodoma nov občinski svet tudi nagovoril, da ne glede na to, da prihaja iz stranke Svoboda, ki je predlagatelj sprememb, v Državnem zboru zastopa interese občank in občanov zagorske občine.

Sicer pa v Zagorju na sejah občinskega sveta nadaljujejo s tradicijo minut za kulturo na začetku. Tokrat je zbrane s pesmijo pozdravil nekdanji občinski svetnik in letošnji prejemnik Ježkove nagrade Vlado Poredoš. Župan se je na začetku seje s sliko Nikolaja Beera zahvalil svetniku Samu Vrtačniku, ki je zaradi bolezni prejšnji mandat zaključil predčasno, tradicionalno pa je decembrsko sejo za nekaj trenutkov zmotil tudi dedek Mraz s spremstvom, ki je zbranim zaželel lepe praznike.

Foto: Občina Zagorje