V parku pri trboveljski občinski upravi je od včeraj zanimiva novost. Postavljen je namreč prvi zasavski tako imenovani hotel za žuželke. V njem bodo svoj dom našle različne koristne opraševalne žuželke. Odslej bo to zbiralno mesto za čebele samotarke, pikapolonice, metulje, strigalice, tenčičarice, čmrlje in druge. Hotel za žuželke je nastal s prizadevanji sodelavk in sodelavcev Komunale Trbovlje, ki so za njegovo izdelavo uporabili reciklirane in naravne materiale iz našega okolja. Namenjen je koristnim žuželkam iz našega okolja in jim nudi varno zavetje. Te žuželke s svojim obiskovanjem rastlin skrbijo za opraševanje ter posledično za biotsko raznolikost in rodnost. V urbanih območjih se pojavlja vse manj primernih mest za gnezdenje opraševalcev, s čemer se število koristnih žuželk zmanjšuje. S postavitvijo hotela zato želijo spodbujati ugodne bivanjske razmere za koristne žuželke ter hkrati ozaveščati o pomenu opraševalcev.
Hotel za žuželke stoji na eni od trboveljskih medovitih trat v mestnem parku. Zaradi zaščite pred drugimi žuželkami je po priporočilih postavljen nekoliko višje od tal, za zaščito pred pticami pa je sprednja stran zaščitena še s kovinsko mrežo. Za izdelavo so uporabili različne materiale od slame, vejic in debelejših drevesnih vej do storžev, odpadne keramike in drugih recikliranih materialov, ki jih najdemo v vsakdanjem okolju. »S postavitvijo hotela za žuželke smo še nadgradili projekt vzpostavitve trboveljskih medovitih trat, s katerim se pridružujemo prizadevanjem za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev ter opozarjamo na njihov pomen za biotsko raznovrstnost,« pravijo na Komunali Trbovlje.
Proslava ob 30-letnici slovenske osamosvojitve v Zagorju je na svojevrsten način bila posvečena tudi legendarni glasbeni skupini Orlek. Njihova skladba Perkmandeljc je namreč dobila posebno obeležje, kip! Ta sicer ni v njihovi podobi, je pa v podobi rudarskega škrata Perkmandeljca, o katerem prepevajo in o katerem skladba je nastala že pred dvajsetimi leti. Orleki so tako torej po znanih podatkih prva slovenska glasbena skupina, ki je za skladbo dobila skulpturo. Jamskega rudniškega škrata je zasnoval animator Dušan Kastelic. Orleki so ga ob izidu skladbe prosili, da naredi animiran videospot. Sedaj je avtor naredil še bronasti kip. »Kip je odličen, popolnoma se ujema z likom v našem videospotu. Konec koncev je avtor lika, videospota in kipa isti, Dušan Kastelic. Vlil ga je livar Jurij Kamšek iz livarne Livartis,« pravi vodja Orlekov Mitja Tori.
Pri izdelavi kipa sicer Orleki niso sodelovali, so pa bili nepogrešljivi na otvoritvi, kjer so poleg originalne skladbe Perkmandeljc zaigrali tudi novo skladbo Pesem o Perkmandelcu, ki je nastala po besedilu pokojnega Nandeta Razborška. »Kip je super, ima vse atribute knapovskega črnega humorja. Bolj ga avtor ne bi mogel zadeti, prav nič mu ne manjka. Na vso zadevo smo Orleki zelo ponosni, saj je to stvar, ki zadeva vso zasavsko regijo in dejavnost, ki je zaznamovala Zasavje kot rudarsko pokrajino in je edinstvena v slovenskem prostoru. Bodimo ponosni na to,« pravi pevec Vlado Poredoš. Perkmandeljc oziroma Perkmandelc po novem pa je kljub temu, da po legendah živi globoko v zasavskem podzemlju, tudi v koraku s časom. Na stojalu, na katerem ob fontani na prireditvenem zagorskem prostoru Pristan stoji njegov bronast kip, je namreč tudi spremni tekst z informacijami in QR koda. Ob skeniranju kode s pametnim telefonom se predvaja videospot Perkmandelc.
V sklopu obnove mestnih ulic v Zagorju se danes začenja asfaltiranje ceste na Cankarjevem trgu. Prav tako izvajalci del začenjajo asfaltiranje odseka Prešernove ceste do priključka na Cesto zmage. Dela v Naselju Srečka Kosovela so zaključena, prav tako so že pred časom zaključili obnovo Fakinove ulice.
V Zagorju so okroglo obletnico slovenske samostojne državnosti obeležili s kar tremi dogodki na isti dan. Pri spomeniku rudarskim rodovom so odprli informativno tablo zagorskih rudniških jam, odprli prireditveni prostor Pristan, nato pa v parku dr. Janeza Drnovška zasadili še lipo. Prostor, po starem imenovan tribune, po novem pa Pristan, je dobil nove klopi, na vrhu, tik pod cesto, je odslej vodna fontana, ki simbolizira toplice, ob njej pa je na razgledni ploščadi svoj kip dobil tudi znameniti jamski rudarski škrat Perkmandeljc. Bronasti kip, ki ga je zasnoval Dušan Kastelic, krasi tabla s pesnitvijo Perkmandeljc Nandeta Razborška. Betonsko steno pod Kidričevo cesto so ozelenili z bršljanom, ki simbolizira zvestobo tradiciji.
Prostor bo namenjen za druženja in prireditve, hkrati pa bo to v prihodnosti tudi izhodiščna točka tudi za turiste, ki si bodo v Zagorju ogledovali ostanke in zanimivosti iz bogate rudarske preteklosti. Predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje Božo Majcen je z županom Matjažem Švaganom odkril spominsko obeležje, ki so ga na prireditvenem območju skupaj postavili Občina Zagorje, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza slovenskih častnikov.
Obeležje označuje vhod v rudniško skladišče eksploziva, kjer so med osamosvojitveno vojno za Slovenijo skrivali minsko eksplozivna sredstva in strelivo, ki so jih enote Slovenske teritorialne obrambe po blokadi in zavzetju skladišča JLA pri Celju prepeljale v Zagorje V kulturnem programu sta sodelovala skupina Orlek in Pihalni orkester Svea Zagorje.
V parku dr. Janeza Drnovška pa je župan z nekaterimi člani Skupščine občine Zagorje med letoma 1990 in 1994 in prisotnimi člani sedanjega Občinskega sveta Zagorje zasadil lipo spomina ob 30-letnici samostojne Slovenije, dogodek pa je popestrila Ženska vokalna skupina Iris.
Julija naj bi se po načrtih pričela obnovitvena dela odrske tehnike v zagorskem Delavskem domu. Investicijo v višini 715.500 evrov bo v vrednosti 469 tisočakov sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Obnova odrske tehnike je nujno potrebna, saj je dotrajana in zastarela. Projekt obnove predvideva popolno prenovo odrske tehnike z upoštevanjem zahtevanih standardov in ustreznih rešitev za varno in funkcionalno obratovanje odrske mehanike v prihodnje. V sklopu del bodo med drugim obnovili tudi odrsko galerijo in mostove, portalno odprtino, elektromotorne scenske in lučne vlake. S posodobitvijo bodo ustvarjeni pogoji za kakovostna gostovanja tako domačih ustvarjalcev kot tudi drugih gledališč, ki bodo imeli na voljo najmodernejšo odrsko tehniko za svoje scenske in lučne potrebe, predvsem pa bo gostovanje na odru varno za vse udeležence. Dela naj bi bila končana do oktobra.
V času del v gledališki dvorani KC Delavski dom Zagorje ne bo predstav in kino predstav.
Članice Rokometnega ženskega kluba Zagorje so se v minuli sezoni vrnile v 1. A žensko rokometno ligo in na zaključku prve sezone povratka med enajstimi ekipami osvojile odlično 6. mesto, kar jih uvršča v zlato sredino najboljših slovenskih rokometnih klubov. Sezono so že zaključile, saj so tekme potekale tudi med razglašeno epidemijo zaradi Covida. Mlajše ekipe nekaj tekem še čaka, saj so se tekmovanja začela pozno pomladi, zato bo razplet znan predvidoma do konca meseca.
Konec prejšnjega tedna je vodstvo RŽK Zagorje ekipi članic in mladink odpeljalo na gostovanje v Omiš, ki je pobraten z občino Zagorje. Gostitelji so pripravili krajši turnir, na katerem so se Zagorjanke pomerile z mladinkami in članicami Rokometnega kluba Dugi Rat. Naša dekleta so na turnirju pokazala kvalitetno igro in suvereno premagala tekmice, ki nastopajo v 2. hrvaški rokometni ligi. Turnirja se je udeležil tudi župan Omiša Ivo Tomasovič, s katerim je vodstvo RŽK Zagorje izmenjalo priložnostna darila in se dogovorilo za še tesnejše sodelovanje na rokometnem področju. Tako bodo predvidoma že jeseni, če bodo seveda to dopuščale razmere, rokometašice iz Dugega Rata vrnile obisk in prišle v Zagorje, kjer bodo gostitelji pripravili rokometni turnir.
Glede na uspešno prvo sezono v najvišji državni ligi, je bilo tridnevno gostovanje tudi nagrada za uspešno zaključeno sezono. Tako so se rokometašice v Omišu tudi malo sprostile, spoznavale znamenitosti mesta in okolice, se udeležile raftinga po reki Cetini in preživele kvaliteten prosti čas.
Ena od nalog Društva generala Maistra za Zasavje je prenašanje poznavanja odločilnih dogodkov iz preteklosti, ki so botrovali nastanku današnje slovenske države na nove rodove in ohranjanje spomina na prednike, ki so pri tem imeli pomembno ali odločilno vlogo. V Hrastniku so včeraj tako odkrili spominsko ploščo ponarodelemu borcu, generalu Rudolfu Maistru. Plošča, ki nosi napis »»Če v onem času ne bi bilo nas – še večji kos slovenske zemlje bi utrgal tuji plaz« je sicer prvo tovrstno obeležje v Zasavju generalu, ki mu gre največ zaslug za določanje severne meje današnje slovenske države. Ob odkritju so se spomnili tudi Maistrovih soborcev iz revirjev. Plošča je namenjena obeležju spomina in zahvali tudi trboveljskim, hrastniškim in zagorskim borcem, ki so aktivno sodelovali v osvoboditvi severnih krajev naše domovine v letih 1918 in 1919. Po znanih podatkih Društva generala Maistra za Zasavje je od tu bilo 24 borcev. Pri odločitvi, da spominsko ploščo odkrijejo v Hrastniku je pretehtalo, da je največ soborcev, 13, bilo Hrastničanov. Ploščo so odkrili hrastniški župan Marko Funkl,predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec in predsednik Društva generala Maistra za Zasavje Rado Perger.
V pozdravnih in slavnostnih govorih so orisali Maistrovo pot in življenje, omenili pa tudi kakšno manj znano, a nadvse zanimivo stvar. Med drugim, da je imel eno največjih in najlepših zbirk knjig na tedanjem ozemlju sedanje Slovenije. V veliki večini je zbiral samo slovenske knjige in časopise, ki jih je iskal po župniščih, šolah, pri premožnejših kmetih, po knjigarnah in starinarnicah. Bil je tudi ljubiteljski slikar v oljni tehniki in med prvimi organizatorji slikarskih razstav v Mariboru. Nadvse zanimivo in bržkone tudi presenetljivo je tudi, da slovenska Wikipedia Maistra najprej označuje kot pesnika in šele nato kot generala in borca za severno mejo, čeprav je daleč najbolj znan in se je v zgodovino zapisal po slednjem.
V kulturnem delu programa so nastopili baritonist Rihard Majcen, harmonikar Jernej Pikl, povezovalec prireditve in recitator Jože Bovhan in hrastniška osmošolka, recitatorka Zala Učakar.
Komunala Trbovlje obvešča, da je njihova blagajna za plačevanje računov trajno zaprla svoja vrata. Občanom je za plačevanje položnic za komunalne storitve na voljo blagajna na občinski upravi. Ta je odprta ob torkih med 8. in 11. ter ob sredah med 12. in 16. uro.
Po dolgotrajnem zaprtju zaradi epidemije pa na Komunali ponovno odpirajo info pisarno. Ta bo za stranke poslovala ob sredah med 8. in 12. uro.
Mrzlica je minuli vikend bila obarvana gasilsko. Gasilska zveza Trbovlje je namreč organizirala tabor, ki se ga je udeležilo 20 mladih gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Trbovlje-mesto, Čeče in Dobovec. Gre za otroke, ki spoznavajo delo gasilcev in eno od oblik, ki jih v ta namen organizirajo gasilska društva v sklopu pridobivanja bodočih članov. Program tabora je pripravljen udeležencem in njihovi starosti primerno, obenem pa zajema tudi spoznavanje vsega, kar je gasilsko delo in kar mora gasilec vedeti. Prvi dan so se inštruktorji z otroci porazdelili po šotorih. Vsak šotor si je nadel ime in izobesil svojo unikatno zastavo oziroma grb. »Za začetek smo se naučili nekaj o osebnosti gasilca. Zvečer smo se zbrali okrog kurišča, kjer smo skupaj zanetili pravi taborni ogenj, ki je gorel do nedelje. Mentorji in otroci smo se vso noč menjavali na straži, da ogenj ni ugasnil,« pravi tajnik PGD Trbovlje-mesto in pomočnik poveljnika za radijske zveze Urban Krevl.
Učenje z zabavo Vikend na zasavski planini pa ni bil klasično počitnikovanje ampak poln aktivnosti, zaradi katerih je čas minil kot bi mignil. V sobotno jutro so se prebudili z gasilsko sireno, se še pred zajtrkom razgibali, nato pa že sedli v klopi učilnice na prostem. Spoznali so razvrščanje in pravila gasilskega korakanja, obiskali so jih tudi s trboveljske policijske postaje, Rdečega križa, trboveljska podžupanja, vodstvo Gasilske zveze Trbovlje, poveljnik Zasavske regije ter poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite. V sklopu snovi je bilo tudi spoznavanje gasilske opreme in vozil ter požarne preventive. V šoli v naravi je nepogrešljivi del tudi malce zabave in taborniki so pomerili moči v boju z vodnimi baloni. Presenečenje so jim pripravili tudi mentorji, ki so nič hudega sluteče bojevnike napadli s polno gasilsko cevjo. Del zabave in obenem nabiranja kondicije so bili tudi žoge, loparji, frizbiji… Ko se je zvečerilo, je bilo na vrsti znanje ter spretnosti v igri Pokaži kaj znaš, po večerji pa znova nočna straža. Najhitreje je minila nedelja. Prebujanje, razgibanje, zajtrk, a namesto v šolske klopi je bilo treba počasi pakirati. »Po kosilu smo se zbrali še v zadnjem zboru, povedali nekaj lepih besed in zahval, podelili smo si priznanja za najbolj urejen šotor in najboljši nastop na Pokaži kaj znaš in zaključili tabor,«.
Najboljša sta nočna straža in preizkušanje mentorskih Po izjavah sodeč je večini mladih tabornikov bila najbolj všeč in najbolj razburljiva nočna straža tabornega ognja, najbolj zabavno pa preizkušanje živcev mentorjev. Tovrstni tabor je bil tokrat prvič, so pa otroci izrazili željo, da bi postal tradicionalen. Tabor so sicer izvedli v okviru tečaja za pridobitev čina Pionir 1 v starosti med 8 in 13 let. Poleg 16 fantov so bila med udeleženci tudi 4 dekleta. »Program je bil prilagojen za celo starostno skupino, saj smo poleg same teorije vse prikazali tudi s praktičnimi vajami in aktivnostmi,« pove. Kriterij za udeležbo tabora je bil le članstvo v enem izmed društev ter starost med 8 in 14 let. Usposabljanje je financirano s strani PGD Trbovlje-mesto in Gasilske zveze Trbovlje. Tabor pa ni edini projekt, ki ga načrtujejo. »V prihodnje bomo izvajali še tečaje pionir 2, mladinec 1 in mladinec 2, saj je to podlaga za priznanje tečaja za gasilca pripravnika, ki je osnova za udeleževanje na intervencijah. S tem vzgajamo tudi generacijo novih operativnih gasilcev v Trbovljah,«.
Zavod za šport Zagorje, društvo Spin in Rdeči križ Zagorje so v sodelovanju z Občino Zagorje, Kolesarskim klubom Zagorska dolina ter društvom Športajmo z Anžetom sredi prejšnjega tedna v zagorskem Evroparku pripravili 1. dobrodelni zagorski šport fest. Na prireditvi so zbirali denar za letovanje otrok iz šibkejših socialnih družin na Debelem rtiču. Denar so zbirali na prireditvi, nato pa je bil do nedelje še odprt namenski račun, kamor so lahko občani nakazali sredstva. Na ta način so zbrali 1.100 evrov, ki jih je župan Matjaž Švagan skupaj z organizatorji dogodka Rdečemu križu Zagorje predal s simboličnim čekom.
Organizatorji so se tudi odločili, da bo dogodek postal tradicionalen. »Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali in vsem, ki ste po svojih močeh prispevali! Veseli smo, da smo skupaj pričarali kakšen otroški nasmešek več,« pravijo organizatorji.
