V Domu starejših Franc Salamon v Trbovljah so pred kratkim obujali spomine na posebno poroko. Stane Cenc je skupaj z vodstvom in zaposlenimi za ženo Dragico pripravil manjšo slovesnost. Praznovala sta namreč diamantno poroko oziroma 60 skupnih zakonskih let. Čeprav gre za obletnico, ki je ne dočaka ravno veliko parov, sta si zaželela preprostega obeleženja. Od direktorice in ekipe zaposlenih sta prejela čestitke in šopek, zapeli so jima člani domskega pevskega zbora, ki so tudi stanovalci, slavljenec pa se je zavrtel z direktorico. Zaplesala, kot sta se pošalila, sta tudi z ženo, ki je na vozičku in jo je zavrtel kar na njem. »Nisva želela kakšnega pretiravanja, prav tako ni bilo ne predolgo, ne prekratko. Skupaj smo se poveselili, zapeli, zaplesali in nazdravili,« pravi Stane. Ženini sostanovalci in zaposleni so jima zaželeli zdravja in sreče tudi še naprej. »Zdravja si pravzaprav najbolj želiva, to je v najinih letih najpomembneje. Pa da bi se še naprej seveda imela rada,« pravi slavljenka.

Ljubezen, pogovarjanje in prilagajanje
Ob takšnem zakonskem jubileju je precej vprašanj o tem, ali imata kakšen skrivni recept. »Ali sploh obstaja? No, najprej moraš seveda dočakati najina leta, da lahko obeležiš tudi takšen zakonski jubilej,« sta se pošalila. »Midva sva se vedno pogovarjala, tudi prilagajati se je treba. Narediš po najboljših močeh, kot veš in znaš. Učiš se sproti, tudi na napakah, kot sicer na sploh v življenju. Pridejo dobri in slabi dnevi, vsak se kdaj tudi skrega, kar je normalno. Pa seveda sva se imela in se še imava rada,« povesta. Stane je po svoji ideji dal oblikovati tudi posebno voščilnico s poročno in sedanjo fotografijo, zapisal pa je tudi »Sva se spoštovala in rada imela, zato sva 60 lepih skupnih let doživela«.
Stane je do deset let pred upokojitvijo delal v nekdanji trboveljski Strojni tovarni, najdlje kot vodja približno 500 delavcev osrednje STT. Upokojitev je dočakal kot privatnik v podjetju, ki sta ga imela skupaj s sinom. Dragi pa je od prvega do zadnjega dne službe bila zaposlena na takratni trboveljski Ljubljanski banki. Na stare čase imata lepe spomine. »Vsi smo bili enkrat mladi, pa tudi časi in ljudje so bili povsem drugačni. Veliko je bilo druženja, ljudje smo bili zadovoljni z življenjem, plačami,« se spominjata. Takrat je bilo tudi neprimerno več porok kot danes. »Pari so hodili 2 ali 3 leta, potem pa so se običajno poročili. Tudi materinska starost je bila veliko nižja, kot je danes. Večina žensk je postalo mama tam nekje pri 25, kar je bilo več, se je zdelo že pozno. Starejši so vedno rekli, da tiktaka biološka ura,« pravi Dragi.

Kljub službi običajno družinsko življenje
Stane je zaradi narave službe in drugih funkcij pogosto izostal od doma več od 8 ur. Zato je glavna doma bila žena. Poleg službe je gospodinjila, večinoma je vzgajala sina. »Videli smo se nekaj pozneje, to je pač bil del življenja. Nadoknadili smo z dopusti, izleti, veliko smo tudi potovali tako po tedanji Jugoslaviji, kot tujini,« pravi Stane o tem, da družina zaradi službe ni trpela. Ne doma, ne v službi ni bil strog, pa so kljub temu stvari tekle, kot je treba. A danes in v tej situaciji si ne predstavlja, da bi bil še enkrat mlad, kako bi gradil kariero in imel normalno družino. Z ženo poldrugo leto zaradi njene bolezni in stanja stanujeta ločeno. Sam biva še doma. »Dokler bom lahko skrbel zase, potem pa se bom tudi sam preselil v Dom. Ženo vsak dan obiskujem, zadovoljen sem z oskrbo in odnosom v Domu,« pravi Stane. Kako pa se znajde doma sedaj sam? »Skuham, pospravim. Znam za štedilnikom, tako da mi ravno sile ni. Edino z ribami pa nimam sreče. Pa se ne jezim. Enkrat na teden grem v restavracijo. Pa še pomivati mi ni treba,« pravi. Poleg na obisk k ženi je vsakodnevno pravilo druženje s prijatelji, nekdanjimi sodelavci in drugimi v trboveljskem Rudarju. »Debatiramo, igramo karte, se družimo in, seveda, »šimfamo«. Sicer pa še vedno precej berem, rad rešujem križanke, gledam televizijo, spremljam časopise. Tako da mi dan mine mimogrede. Nikoli mi ni dolgčas,« še pove.

Foto: ČZ in osebni arhiv

Na letošnji prvi redni seji se je sestal hrastniški občinski svet. Med 13 točkami so največ časa namenili obravnavi in sprejemu sklepa o izdaji soglasja k cenam storitev pomoči na domu v Domu starejših Hrastnik in storitev dodatnih nalog v sklopu CSD Zasavje za letošnje leto ter poročilu Javnega zavoda KRC za leto 2024.
V Domu starejših Hrastnik so potrdili novo ceno za oskrbovance 9,14 evra na uro. Za 7,44 % so se povečale tudi ostane cene. Lansko leto beležijo povečano število oskrbovancev, s 83 v letu 2023 se je število povečalo na 97, zaposlena je bila tudi ena oskrbovalka več. Še vedno je težava s kadri, predvsem bi potrebovali še oskrbovalke. Po novem se nova skupina za to delo izobražuje tudi preko Zasavske ljudske univerze. Z napovedanim novim zakonom, ki bo začel veljati s 1. julijem, ni pričakovati kakšnih revolucionarnih sprememb po Domovih, ker ni kadra. Predvideva se, da se bo med drugim pokazalo, koliko sedanjih prejemnikov pomoči na domu bi bilo zainteresiranih za dolgotrajno oskrbo na svojih domovih. Domovi za starejše imajo ta teden sestanek, na katerem bodo prisotni tudi ministri vseh treh resornih ministrstev, predstavniki SPIZ in ZZZ RS. Glede samega bodočega Doma na Leši, če bo vse šlo po načrtih, bo v mesecu maju dano javno naročilo.

Poročila bodo dana naknadno
Največ debate in tudi polemike pa je bilo pri hrastniškem KRC ter direktorju, ki je s tem tednom že nastopil službo drugje. Med drugim je bilo izpostavljeno pogrešanje poročil o stroških in prihodkih nekaterih večjih prireditev, predvsem festivalov Rdeči revirji in Kamerat, slab obisk prireditev ter situacija z računovodstvom. Direktor je pojasnil, da bodo finančno konstrukcijo za omenjena projekta pripravili, obisk na dogodkih v sklopu festivalov in prireditev pa je različen, odvisno od prizorišča odvijanja, letnega časa in vsebine. Zdaj že bivši direktor festival Kamerad sicer ocenjuje kot uspešen projekt. Donedavna vodja računovodstva je odšla na drugo delovno mesto, posledično čemur je KRC po trikratnih razpisih izbral kandidatko, a si je premislila. Trenutna rešitev je izbor zunanjega računovodstva, med drugim tudi zaradi dejstva, da KRC sam ne more ponuditi plače v višini, kakršno ponujajo marsikje drugje.
Na seji so pripravili tudi prijetno presenečenje eni od svetnic, ki je prav na dan seje praznovala rojstni dan. Ker se takšna situacija doslej še nikoli ni primerila, ji je župan s šopkom čestital v imenu vseh svetnikov.

Foto: ČZ

V Hrastniku in Trbovljah je že tradicija zagotovo unikatno obeleženje mednarodnega praznika žena. 8. marec so udeleženke iz Slovenije, Italije, Belgije, Hrvaške in Nizozemske že četrtič praznovale športno, na približno 6-kilometrskem podzemnem pohodu po rudniških rovih med omenjenima občinama. Letos je udeležba rekordna, na pot se jih je podalo kar 555. Spustile so se tudi več kot 250 metrov pod zemeljsko površje in pot od trboveljskega Ajnzerja do vhoda jame Barbara v Hrastniku prehodile ali pretekle posamično ali v skupinah. Pred startom v podzemni svet jih je fizično ogrela in na razmere globoko spodaj pripravila osebna trenerka Tina Kos, punce s tako imenovanim musklfibrom po prispetju na cilj pa je zmasiral maser Nejc Arnež. Letošnja največja posebnost prireditve je bilo nekaj slepih punc, ki so si kljub vidni oviri želele premagati izziv in občutiti svet, kjer je doma znameniti podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. Prav tako ni šlo brez pohodnic iz Litije, ki se udeležijo vsakoletnih Punc v jami. Tudi letos so imele unikatno opravo, tokrat so bile oblečene kot navijačice.

Predsednica pride na še kakšen izziv
Letos se je globoko v jame podala tudi predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar. Pripadla ji je tudi posebna naloga, pravzaprav čast. Kot prva ženska doslej jih je namreč po zadnji plati naložila legendarnemu Perkmandeljcu.

Zanjo in še nekaj povabljenk je predstavnik organizatorja Marko Planinc z županom Markom Funklom pripravil krajši sprejem. Lani je bila v Hrastniku na regionalni prireditvi v pripravi zasavske jedi funšterc, letos se je podala v jamo, kaj bo naslednji izziv?

Vili letos v jamo še ne
Tradicionalno so tudi tokrat udeleženkam podelili različne nazive. Razglasili so najbolj mlečno (najmlajšo) in najbolj izkušeno udeleženko, Herc šaflo (najbolj srčna udeleženka), največjo kumaratko (najbolj tovariška udeleženka), Krajcngo (udeleženko iz najbolj oddaljenega kraja, ki je prišla iz nizozemskega Haaga). Punce so se prihodu iz jame pomerile v igri Met bata škornja rikverc čez ramo v kuolmkišto. Hrastniški župan se je letos izkazal tudi kot turistični vodič, saj je skupini udeleženk razkazal del rudarske zapuščine na tem predelu Hrastnika in jim povedal nekaj o zgodovini ter načrtih, ki jih imajo v zvezi z njo. Za zabavo udeleženk po uradnem delu prireditve in nastopu Rudarske godbe ter tria Gačniki pa je skrbel Vili Resnik, ki jim je razdelil več koledarjev s svojo podobo, povedal pa tudi, da bi se v prihodnje z največjim veseljem in več kot blažen kadarkoli spustil pod zemljo s 500 puncami.

Foto: ČZ in Branko Klančar
Video: ČZ