V Zasavju se je zaključil festival Zasavski šporhet. Kulinarično prireditev tekmovalne narave so tudi letos tradicionalno začeli v Hrastniku s funštercem, nadaljevali v Trbovljah z grenadirmaršem in zaključili v Zagorju z ajmohtom. V kuhanju ajmohta se je pomerilo 17 ekip iz društev, klubov in drugih ustanov. Klasične in neklasične ajmohte so ocenjevali priznani kuharski mojstri Janez Zajc, Janez Drnovšek in Silvo Laznik.
Najboljši klasični ajmoht je tokrat skuhala ekipa Društva vaških žena Čemšenik. Drugo mesto je osvojila ekipa Podkumski pevci iz KS Podkum, tretje pa članice Društva za preprečevanje osteoporoze Zagorje ob Savi. V kategoriji neklasičnih je zmagala ekipa dijakov z mentorjem iz Srednje šole Zagorje, druge so bile članice Društva za zdravilne rastline Zasavje in tretje Koranti s Ptuja. Ekipa Občine Zagorje ob Savi letos ni tekmovala. Skuhali so telečji ajmoht, na prireditvi pa so tokrat bili kot soorganizator. Obiskovalce pa je vseeno zanimalo, kako se je odrezal župan Matjaž Švagan. Tudi pri občinski stojnici je tako bila vrsta gurmanov, ki so želeli poskusiti njihovo jed.
Župan je letos samo kuhal, je pa postal del najlepšega para na Ajmohtijadi. Tako ju je namreč v šali predstavila promotorka zasavske kulinarike, običajev in turizma Marija Čop iz znanega slovenskega gostišča na Podkumu Hiša domačih okusov Pr Čop.
Najbolj simpatične ekipe so postale KS in PGD Tirna, drugo uvrščeno je Društvo kmečkih žena in deklet Trbovlje, tretje pa Društvo upokojencev Zagorje ob Savi. Prvo mesto med najbolj unikatnimi ekipami je pripadlo Društvu kmetic, žena in deklet na podeželju, Izlake, Mlinše, Kolovrat, drugo Društvu upokojencev Zagorje ob Savi in tretje ŠK Tornado. Najbolj izvirno postrežbo s splošno urejenostjo pa so imeli KS in PGD Tirna, RMED SREČNO Zagorje ob Savi in Varstveno delovni center Zasavje.
Najbolj poseben prihod na prireditev je tudi letos imela ekipa ŠK Tornado. V svojih članskih vrstah imajo tudi starodobnike in se vsako leto pripeljejo pomeriti moči kar z enim od njih. Njihova tekmovalna stojnica je praviloma na vrhu tribun, tik pod cesto in prva v vrsti, kar jim dostop z avtom olajša.
Za kulturni program so med prireditvijo poskrbeli DJ Zupi, Folklorna skupina iz Trbovelj, Koranti s Ptuja in Pihalni orkester Svea Zagorje.

Foto: ČZ in Občina Zagorje

V Retju nad Trbovljami in Hrastnikom je začela obratovati največja slovenska sončna elektrarna. Holding Slovenske elektrarne je odprl sončno elektrarno Prapretno 2 in 3 z baterijskim hranilnikom električne energije. Kompleks, ki je v fazi poskusnega obratovanja, obsega več kot 17.946 sončnih modulov in ima skupno moč 9,8 MW, letna proizvodnja pa bo več kot 10 GWh. Elektrarna je prvi energetski projekt v Sloveniji, sofinanciran s strani Sklada za pravični prehod Evropske unije in na isti lokaciji povezuje proizvodnjo električne energije iz sonca z njenim shranjevanjem. Baterijski hranilnik z močjo 7 MW in kapaciteto 14 MWh namreč omogoča učinkovitejše upravljanje proizvedene električne energije, večjo fleksibilnost obratovanja ter dodatno podporo stabilnosti elektroenergetskega sistema. Vrednost investicije je približno osem milijonov evrov.
»Evropska komisija slovenskima premogovniškima regijama namenja 258 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod. Sredstva podpirajo razvoj in inovacije lokalnega gospodarstva, večjo dostopnost stanovanj in energetsko preobrazbo. Iz tega naslova se s 3 milijoni evrov sofinancira tudi sončna elektrarna Prapretno 2 in 3. Gre za odličen primer pravičnega prehoda: preobrazbo nekdanjih industrijskih zemljišč v vir čiste energije za 1,600 gospodinjstev, ki je nekdanjo premogovniška regijo postavila na zemljevid energetskega sistema prihodnosti,« pravi namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Barbara Jermol Marcinčák.
Na infrastrukturnem in energetskem ministrstvu menijo, da tovrstni projekti kažejo, kako lahko sredstva pravičnega prehoda postanejo konkreten vzvod za razvoj regij, ki so bile desetletja povezane s premogom. »Slovenija mora biti odprta za nove, čiste tehnologije in nove načine proizvodnje energije. Z njimi lahko proizvedemo več lastne energije, zmanjšamo odvisnost od uvoza ter dolgoročno zagotovimo cenovno dostopnejšo in zanesljivejšo oskrbo. Sončna elektrarna Prapretno je pomemben del tega mozaika, posebno vrednost pa ji dajejo baterijski hranilnik, vključevanje skupnosti in izobraževalni vidik,« meni minister Jernej Vrtovec.

»Izgradnja novih obnovljivih virov in hranilnikov energije je še posebej pomembna v luči aktualnih geopolitičnih razmer v svetu, ko se povečuje negotovost dobav plina in nafte, cene teh energentov pa so vse bolj nepredvidljive. S projekti, kot je Prapretno, zmanjšujemo uvozno odvisnost države, s tem pa krepimo odpornost slovenskega elektroenergetskega sistema in države kot celote. Skupina HSE bo pri tem še naprej igrala odločilno vlogo,« pa pravi generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj.
Elektrarna je zelo pomembna pridobitev, saj se v Zasavju zaradi cen toplotnega ogrevanja tako v individualnih stanovanjskih kot tudi javnih službah opazno odločajo za sončno gretje. »Zasavje je bilo v preteklosti eden glavnih energetskih stebrov Slovenije. Po zaprtju rudnikov se z malimi koraki, a z veliko odločnostjo ponovno vrača na energetski zemljevid s ponovno največjo sončno elektrarno v državi, ki ji dodatno podporo predstavlja baterijski hranilnik. Prapretno je z optimalno uporabo bivšega odlagališča elektrofiltrskega pepela vzorčen primer, kako se da optimalno izkoristiti prostor za nov, trajnostno naravnan namen. Ob tem okolica ostaja urejena za sprehajalce, urejajo se dostopi do tega pomembnega energetskega objekta in družba HSE je ravno v našem primeru z občinami podpisala dogovor o porabi 10 odstotkov proizvedene energije po proizvodni ceni. Na ta način se pomembno vlogo daje tudi lokalnim skupnostim, ki lahko optimizirajo del javne porabe električne energije. Z družbo HSE vsa ta leta teče izjemno konstruktiven dialog, ki bi si ga želeli pri vseh investitorjih. Prepričani smo, da bo Zasavje v prihodnje ponovno pomemben akter na energetskem trgu,« pravi župan Hrastnika Marko Funkl.

Trboveljski Zoran Poznič pa poudarja: »Prapretno je prostor, v katerem se je zgodovina Zasavja dobesedno zapisovala v zemljo. Desetletja je ta prostor nosil sledi energetike, danes pa na isti zemlji nastaja nova podoba energije. In to je bistvo pravičnega prehoda – transformacija preteklosti. Energetika prihodnosti pa potrebuje tudi spomin. Če želimo razumeti, kam gremo, moramo vedeti, od kod prihajamo. Sončna elektrarna in baterijski hranilnik predstavljata tehnološki del preobrazbe, Sončna učna pešpot pa njen človeški obraz. Zato je ta pot pomembna za Trbovlje in za celotno Zasavje. Generacijam zanamcev, ki bodo hodil po njej, bo pripovedovala zgodbo prostora, v katerem je energija nekoč prihajala iz globine, danes pa jo pridobivamo iz svetlobe. Sončna učna pot tej preobrazbi daje interpretativno dimenzijo. Prostor nima dokončne definicije, se pa njegov pomen spreminja skupaj z našim znanjem, potrebami in družbenim razvojem.«
Ob elektrarni so odprli tudi približno dva kilometra dolgo Sončno učno pešpot Prapretno. Poteka skozi šest vsebinskih točk, ki predstavljajo zgodovino in preobrazbo planote Prapretno, koriščenje sonca kot vira obnovljive energije ter delovanje sončne elektrarne in baterijskega hranilnika. Pot je rezultat ideje in izvedbe sodelavk in sodelavcev HSE.

Foto: HSE

Občina Zagorje redno obeleži tudi mednarodni dan miru. Ta je danes in ob tej priložnosti je župan Matjaž Švagan v parku dr. Drnovška zasadil novo lipo miru. Staro lipo, ki so jo pred dvema desetletjema zasadili na istem mestu, je načel zob časa in vremenskih razmer, zato so jo morali odstraniti in posaditi novo.
Lipa kot drevo nima le simbolnega pomena zaradi svoje povezanosti s slovensko tradicijo, temveč tudi zaradi dneva, ko je bila zasajena. Prav na mednarodni dan miru so z njo znova poudarili vrednost miru. »Mir ni več samoumeven, saj se skoraj dnevno v svetu, žal tudi blizu nas, odpirajo nova vojna žarišča. V nesmiselnih bitkah ugašajo človeška življenja. Zato ne smemo nikoli izgubiti sanj o trajnem miru in si zanj prizadevati. Ta lipa naj nas spominja in opominja na to, kar imamo danes v Sloveniji, v Zagorju ob Savi – mir, ki ga v premnogih delih sveta nimajo,« je med drugim v nagovoru povedal župan.

Foto: Občina Zagorje