Eden od tečajev, ki jih redno pripravljajo na Zasavski ljudski univerzi, je tudi tečaj slovenskega jezika. Ta teden ga je uspešno opravilo 28 od 33 udeležencev z izpitom znanja na osnovni ravni A2. »Tako visoka uspešnost, 85-odstotna, ni ravno pogosta. Poleg tega je bil letos izpeljan še en izpit iz znanja slovenščine na vstopni ravni A1, ki se ga je udeležilo 16 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 14 oziroma 88 %,« pravi direktorica Polona Trebušak.
Znanje udeležencem omogoča boljše vključevanje v slovensko govorno okolje in tudi boljše življenje v Sloveniji. Opravljen izpit iz slovenščine tujcem omogoča pridobitev državljanstva, s tem pa tudi pravice in dolžnosti, ki so državljanom Slovenije zagotovljene v ustavi. Med temi so najpomembnejše človekove pravice in temeljne svoboščine. Izpit omogoča lažjo pridobitev zaposlitve, lažje sporazumevanje, urejanje zadev pri uradnih institucijah, komunikacijo v vsakdanjem življenju in drugo.
Slovenščina sicer velja za težek jezik. Za certifikatom se skriva vsaj 180 ur učenja v različnih tečajih, sodelovanja v različnih pogovornih skupinah in udeležbi na individualni učni pomoči.

»Seveda pa izjemnega uspeha ne bi bilo brez naših izkušenih, predanih, srčnih in tudi potrpežljivih predavateljic Sonje Lukančič in Stanke Klopčič. Posebno pohvalo pa si je zaslužila udeleženka Elma Avdić, ki je dosegla izjemen uspeh, saj je vse štiri dele izpita opravila 100 %, kar se na ZLU, odkar izvajamo izpite, še ni zgodilo. Elma je povedala, da je poleg tečaja obiskovala še pogovorne urice ter veliko govorila, pisala in brala v slovenščini. Bila je presrečna in kar ni mogla verjeti, da ji je uspelo praktično nemogoče,« še doda Trebušakova.
Naslednji izpit iz slovenščine na ravni A1 bo 10. oktobra, na ravni A2 pa 14. novembra. Vse informacije o prijavi, vsebini in poteku izpita so na voljo na Zasavski ljudski univerzi v Zagorju in Trbovljah.

Foto: ZLU

V zagorskem mestnem središču so popestrili kulturno ponudbo z novostjo. Ob glavni cesti med krožiščem in Sparom so postavili panoje za ulično razstavo. Gre za prvo tovrstno razstavo v Zagorju, vsebinsko pa predstavlja zgodovino Zagorja. Občina letos obeležuje 70 let od pridobitve statusa mestne občine in razstava tematsko sovpada z obletnico.
V pisnih virih se Zagorje kot Sagor oziroma Sagur sicer prvič omenja že leta 1296. Na razstavi je mogoče videti zgodovinske fotografije Zagorja iz arhiva Knjižnice Mileta Klopčiča in Občine Zagorje, ena fotografija pa je prijazno odstopljena iz zasebne zbirke.
Tematike ulične razstave se bodo menjale občasno.

Foto: Občina Zagorje

Čebelarsko društvo Trbovlje je lansko 100-letnico delovanja obeležilo z odprtjem učnega čebelnjaka Zasavje na Kipah. Na krajši slovesnosti ob odprtju so spregovorili podžupanja Maja Krajnik, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Čebelarskega društva Trbovlje Bogdan Jager in predsednica Turističnega društva Trbovlje Joži Kukovič.
Čebelnjak bosta lahko uporabljali tudi zagorsko in hrastniško čebelarsko društvo. V novi čebelnjak so naselili 4 čebelje družine, v naslednjem tednu pa bodo še dve.  Čebelnjak je okrašen s panjskimi končnicami. Te pripovedujejo zgodbo o medgeneracijskem sodelovanju. Ob svetovnem dnevu čebel je namreč Turistično društvo Trbovlje organiziralo delavnico, na kateri so lahko obiskovalci slikali na panjske končnice. Ti izdelki izpod rok najmlajših iz Vrtca Trbovlje in Društva Kmečkih žena in deklet Trbovlje krasijo učni čebelnjak na Kipah.
Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zaživel pa je ob sodelovanju vodstva in članov Čebelarskega društva Trbovlje in Občine Trbovlje.

Foto: Občina Trbovlje

Trboveljčanom, ki se sprehajajo nad bajerjem na Ribniku, te dni pozornost privablja oznaka Pot srečno. Gre za oznako v zvezi s smerokazi, ki po Zasavju od nedavnega kažejo poti in smeri. Nekateri se ob pogledu na omenjeno oznako smejijo, drugi čudijo, tretji pa so ogorčeni češ da gre za malomarnost. Nekateri menijo tudi, da gre za neslano šalo in norčevanje.

Oznako so, kot je razvidno, namreč namestili na ograjo. A vse bi še šlo in ni težava v ograji, ampak v tistem, kar je za oziroma pod njo. Sprehajalci oznako namreč razumejo kot smerokaz, da so na pravi poti, če gredo po Poti srečno in da je to ena od teh poti. Pod ograjo, na katero so pritrdili oznako, pa je poln jašek vodnega zajetja.
Ali gre za malomarnost in površnost, neslano šalo, norčevanje… naj presodi vsak sam.

Foto: ČZ

Leto mineva 31 let od osamosvojitvene vojne za Slovenijo in od letalskih napadov JLA na RTV oddajnik na Kumu. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je tudi v soboto pripravilo svečano slovesnost s praporščaki in godbo iz Hrastnika.
Slavnostna govornika, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič in Božo Majcen, predsednik območnega združenja, sta obudila spomine in se dotaknila videnja dogodkov izpred treh desetletij. Kritična sta bila do odnosa in ravnanja nekaterih politikov do dogodkov, ki so se leta 1991 v osamosvojitveni vojni zgodili ne le na zasavskem Triglavu, ampak tudi v Sloveniji na sploh. Oba sta posebej izpostavila, da se takšnih stvari ne glede na to, kdo je na oblasti, ne sme nikoli pozabiti.
Pripadniki pehotnega voda Teritorialne obrambe krajevne skupnosti Dobovec pod poveljstvom podčastnika Marjana Dolinška so bili na Kum poslani 26. junija 1991 z da zavarujejo RTV oddajnik. Dva dni kasneje je na Kum prišlo tudi 48 pripadnikov 32. lahke topniške baterije protizračne obrambe iz 87. Območnega štaba TO Trbovlje z nalogo zavarovati oddajni center pred morebitnim poskusom zavzetja s strani desantnih enot jugoslovanske armade. Enoti je poveljeval poročnik Rok Strniša. Sicer dobro opremljena in usposobljena baterija je takrat ostala brez svoje glavne oborožitve, osmih enocevnih 20-milimetrskih protiletalskih topov Flak. Strelivo se je nahajalo v celjskih skladiščih, ki so bila pod nadzorom jugoslovanske armade. Kot nadomestno orožje so uporabili štiri enocevne 20-milimetrske topove M75 Partizanc in težki mitraljez Browning 12,7 mm.
28. junija se je zgodil prvi letalski napad. V napadu je bilo lažje poškodovanih 7, nekateri pravijo da 9 teritorialcev in eden pogrešan. Hudo ranjen je bil Ivan Starina, ki je kot trajni invalid leta 2004 umrl za posledicami teh poškodb. Štiri dni kasneje je bil Kum po nekaj lažnih alarmih drugič napaden. Okrog 10. ure sta dve letali tipa OREL preleteli Kum in mitraljirali južni del zgradbe oddajnika. Protiletalska obramba je bila razporejena na dobro maskiranih položajih malo pod vrhom Kuma, na Kozlovi gori. Ko sta letali preleteli vrh Kuma in streljali na zgradbo oddajnika, so branitelji streljali nazaj iz pehotnega in protiletalskega orožja. Eno letalo je bilo med prvim preletom poškodovano, kasneje so našli steklo pilotske kabine nižje v gozdu. Kaj se je zgodilo s pilotoma, ni znano. Kum so teritorialci sicer čuvali mesec dni.
Pod stolpom je od leta 1995 spominska plošča, ki so jo leta 2017 prenovili. Od takrat ob njej stoji tudi protiletalski top.
Letošnje slovesnosti so se udeležili tudi trboveljska podžupanja Maja Krajnik in župana Zagorja in Hrastnika Matjaž Švagan in Marko Funkl. S strani zasavskih poslancev ali iz vrst državne vlade žal ni bilo nikogar.

Foto: ČZ

Prostovoljno gasilsko društvo Tirna je dobilo novo vozilo za prevoz moštva. Vozilo je gasilcem v uporabo predal župan Matjaž Švagan. Vrednost novega avtomobila je okoli 65.000 evrov, 70 odstotkov denarja je zagotovila Občina, preostanek pa je prispevalo Prostovoljno gasilsko društvo Tirna.

Foto: Občina Zagorje

V soboto je bilo v Zagorju pestro, saj se je na mestni ploščadi v organizaciji Občine Zagorje in Gastrofuzije ves dan odvijal 4. festival Zagorje ob žlici. Pred začetkom festivala so obiskovalci ob glavni cesti pozdravili kolesarje, ki so se v sklopu Dirke po Sloveniji peljali skozi Zagorje. Dobrodošlico in uspešno nadaljevanje 4. etape dirke jim je z glasbo zaželel tudi Pihalni orkester Svea Zagorje.

Za uvod v kulinarično dogajanje pod Weinbergerjevo hišo so znova poskrbeli godbeniki Pihalnega orkestra Svea Zagorje, plesalke Kulturnega društva Ples za stres – anti stres in hip hop plesalka Kiara Marn. Ljubitelji dobre kuhinje so nato pokušali odlične jedi in pijače s stojnic, ki so jih postavili Miloš Poredoš, Falafel, Srednja šola Zagorje, Mango tree, Vafl, Gostilna Ribnik Zagorje, Bistro in kavarna Petra, 6 tejst, Vrtec Zagorje in VDC Zasavje, kjer sicer niso kuhali, ampak so ponujali lastne izdelke. Obiskovalci so ob pokušanju tudi izpolnjevali glasovnice za najboljšo ponudbo. Največ glasov je dobila Gostilna Ribnik Zagorje, kjer za kulinarično ponudbo skrbita Timotej in Žanet iz letošnje oddaje Masterchef. Z ekipo si je Gostilna Ribnik tako prikuhala zlato žlico in naziv zmagovalca 4. festivala Zagorje ob žlici. Po razglasitvi rezultatov sta obiskovalce zabavali skupini By in Via Entropia, ki ustvarja predvsem glasbo s pridihom irske poskočnosti in člana skupine Orlek Vlado Poredoš in Peter Jeretina.

Foto: Timi Oražem