V Trbovljah svoja vrata za komitente zapira poslovalnica Unicredit banke. Poslovala bo namreč le še do konca letošnjega aprila, s 3. majem pa bo v Trbovljah na sedanji lokaciji poslovalnice ostal le večnamenski bankomat. Za osebno urejanje stvari bodo komitenti morali na sedež banke v Celju oziroma v katero od drugih poslovalnic v Sloveniji.
Objavljamo sken dopisa banke z obvestilom komitentom, napotki in povabilom, ki so ga stranke banke prejele po pošti.

Foto: ČZ

Ena od turističnih atrakcij Zagorja ob Savi so cvetoče japonske češnje, ki spomladi cvetijo le nekaj dni. Prva okrasna češnja v parku dr. Janeza Drnovška, ki je sicer bele barve, je že v polnem cvetu in nakazuje razkošje cvetov ostalih, ki bodo v nežni roza barvi zacvetele v prihodnjih dneh. Češnje pri Zdravstvenem domu Zagorje so stare že okoli 60 let. Sicer ni znano, kdo jih je takrat izbral, so bile pa del parka, ki ga je zasnoval Arboretum. Japonske češnje so postale značilnost mestnega jedra, zato so leta 2009 nadaljevali roza zgodbo mesta ob regionalni cesti proti Sparu.
Občina Zagorje ob Savi nadaljuje cvetlično okolje in skrbi za urejenost mesta, s čimer upravičujejo nagrade za urejenost, med njimi tudi lansko 1. mesto med srednjimi mesti po izboru javnosti na spletnem glasovanju in 3. mesto po izboru strokovne žirije na tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna.

Foto: Občina Zagorje

Izgubljene in zapuščene živali so večkrat najdene tudi na ne najbolj vsakdanjih mestih. To je povsem moč reči tudi za trenutno zadnjega najdenega psa v Trbovljah. Našli so ga namreč na pokopališču v Gabrskem. Kako se je tam znašel in koliko časa je bil, ni znano, še bolj pa je najditelje presenetilo, kako so ga našli. Kosmatinec je bil namreč privezan okoli spomenika na enem od grobov.
Najditeljica je bila na grobu svojcev in je nenadoma zaslišala cviljenje in lajež. Ker je v večernih urah na pokopališču običajno malo ljudi in temu primerna tudi tišina, je sprva mislila, da lajež in cviljenje prihajata od nekje iz okolice pokopališča. Ker pa je oglašanje bilo ponavljajoče, je sledila zvoku. Nekaj višje je ob enem izmed grobov zagledala srednje velikega psa daljše dlake. Pripet je bil na 5 do 6 metrski verigi, ki je bila omotana okoli spomenika na grobu. Revežu se je previdno približala. Kosmatinec ni bil napadalen, pač pa zbegan in prestrašen, za povrh pa tudi žejen in lačen, saj nihče ne ve, koliko časa je bil na pokopališču. Na pomoč je poklicala prijateljico in njenega partnerja. Ker psa ni poznal nihče od njih, niti niso vedeli, čigav bi lahko bil, so se obrnili na veterinarsko ambulanto Knez, na zavetišče in na trboveljsko društvo proti mučenju živali. Najditelji so kosmatinca odvezali in ga odpeljali na veterinarsko ambulanto, kjer so ugotovili, da nima čipa in tako tudi ni cepljen. Ker ni bilo mogoče ugotoviti lastništva, je bil nameščen v zavetišče.

Uganka s pokopališča
Kljub zaenkrat srečnemu razpletu zgodbe še vedno ostaja neodgovorjenih nekaj vprašanj. Predvsem je uganka, kako je pes prišel na pokopališče in kako se je znašel privezan na spomenik enega od grobov. Eni menijo, da ga je tja privezal nekdo, drugi pa, da se je z verigo zapletel pes sam med tavanjem po pokopališču. Z drugim koncem verige, ki jo je vlekel za seboj, se je povsem možno zataknil pri grobu in se  morda v poskusih reševanja z beganjem še dodatno zapletel okrog spomenika.
Najditelji so sprožili tudi manjšo iskalno internetno akcijo, a kdo bi bil lastnik, niso uspeli odkriti. V kolikor bo znanega kaj več, bo podana prijava. Če je psa nekdo privezal na pokopališču in tam pustil, gre namreč nesporno za namerno zapustitev živali in posledično mučenje. Če pa je pes ušel in se izgubil, je krivda izključno lastnikova ker ni poskrbel za ustrezno namestitev psa, prav tako pa ni preprečil klatenja živali naokrog brez nadzora in prisotnosti. Za povrh je pes tudi necepljen proti steklini in ni čipiran, kar bi oboje sicer prav tako moral že biti in najbrž tudi ne le enkrat. Kakorkoli že, tako v enem kot v drugem primeru gre za neodgovorno lastništvo in mučenje živali.

Foto: arhiv ČZ

Letošnje leto je v Trbovljah tudi v znamenju rudarske stavke izpred desetih let. Leta 2014 je namreč prav v osrčju Zasavja bila zadnja uradna rudarska stavka v Sloveniji. Stavka je pomenila nek končni mejnik v poslavljajoči se gospodarski panogi, ki je poltretje stoletje močno zaznamovala ne le Zasavje in Slovenijo, ampak tudi nekdanjo Jugoslavijo. Stavkajoči so se zanjo odločili, ker so zase zahtevali tisto, kar jim pripada, a ni kazalo, da bodo dobili. Letos so spomin na stavko v Trbovljah obeležili že tretjič. Po razstavi na prostem pred trboveljskim muzejem in proslavi v vašhavi na Ajnzerju še z domoznanskim večerom v trboveljski knjižnici. Gost je bil Toni Lisec, v času stavke glavni rudniški sindikalist in eden izmed pogajajočih se med stavkajočimi v jami. Kako se danes, s pretekom vmesnega desetletja, spominja stavke, ki je pod zemljo trajala nekaj dni in kaj je pomenila ter pustila za seboj?
»Stvar je po 10 letih pravzaprav še sveža, menim, da se bo dejansko videlo kaj je to bilo in kako in zakaj je bilo čez kakšnih recimo 20 let. Kot sem že povedal, ta stvar po mojem mnenju ni za proslavljati, je pa prav, da se obeleži. Na nek način je to bila nekakšna intimna stvar nas, ki smo stavkali in tistih, ki so bili zraven,« pravi.

Na srečanju je obudil tudi nekaj spominov na tedanjo slovensko premierko Alenko Bratušek, ki je stavkajoče obiskala v jami. »V jami jo je bilo vidno strah, saj je na sploh bila prvič pod zemljo oziroma v jami. Poleg tega pa najbrž ni ravno pomirjajoče zavedanje, da si 250 metrov pod površjem,«. Bratuškova se je sicer udeležila tudi proslave na Ajnzerju ob 10. letnici stavke.
Lisec je na domoznanskem večeru izpostavil tudi svoj kritični pogled na tedanje stanje in dogajanje ter dogajanje pred tem. Še danes se mu zdi nepojmljivo, da se mora človek v 21. stoletju za izboritev tistega, kar mu pripada, zateči k takšnemu načinu. Danes si v okviru društva Perkmandeljc, katerega predsednik je, prizadeva za ohranitev rudarske dediščine ter spominov na rudarsko panogo za bodoče rodove. »Škoda in nedopustno je, da bi šlo vse to v pozabo in propad, edino prav pa bi bilo tudi, da bi tudi Trbovlje kot Trbovlje imelo nekaj od tega tudi v prihodnje,« meni.

Foto: ČZ

Rotary klub Zagorje Kum je postal uradni ambasador pobude EndPlasticSoupza regijo od Triglava do Ohrida. Regija vključuje Rotary, Rotaract in Interakt klube iz držav Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije.
EndPlasticSoup je globalna pobuda, ki jo že podpira na tisoče Rotarijcev in na stotine Rotary, Rotaract in Interact klubov po vsem svetu z enim glavnim ciljem – da leta 2050 ne bo več plastične juhe v oceanih, morjih, nič več plastičnih odpadkov v naših jezerih, rekah, gozdovih, parkih in na ulicah. Klubi Rotary, Rotaract in Interact po vsem svetu sodelujejo pri reševanju in preprečevanju problema onesnaževanja s plastiko.

Začetki pred tremi leti
RK Zagorje Kum je v letu 2021 skupaj s pobratenimi Rotary klubi Brčko in Doboj (BiH), Zrenjanin (Srbija) in Ulcinj (Črna Gora) s podpisom dogovora aktiviral projekt Od Triglava do Ohrida očistimo zemljo plastike in odpadkov. Do danes so se projektu priključili Rotary klubi Bjelina, Ohrid, Osijek – Josip Juraj Strossmayer, Loznica in Rotarakt Slovenije, ki šteje okoli 500 članov, vključenih v 17 Rotarakt klubov.
Namen sklenitve dogovora je povezati vse udeležence v aktivnosti za zmanjševanje rabe na vseh področjih in zmanjševanje vplivov na okolje s ciljem ohranjati in izboljševati kvaliteto zraka, zemlje, vode in kvalitete življenja, zmanjšanje/prepoved odlaganja plastike in odpadkov na zemljo in posledično v  jezera, potoke, reke in v morja, v prizadevanja za zaščito vodnih virov in vode s ciljem dostopnosti pitne vode na pipi in da do leta 2050 ne bo več plastične juhe v oceanih, morjih in plastičnih odpadkov v naših jezerih, rekah, gozdovih, parkih in ulicah.

Velika čast in obveza
V februarju 2022 je RK Zagorje Kum z Rotary International gibanjemEndPlasticSoup, s katerim sodelujejo od leta 2020, podpisal memorandum o sodelovanju, ki je bil pogoj, da RK Bjelina iz Distrikta 1910 pridobi projekt v okviru Global Grant in s tem dostavo ladje za čiščenje jezer hidroelektrarn z odstranjevanjem plastike in odpadkov.
»Ambasadorstvo je za RK Zagorje Kum velika čast in obveznost. Po triletnem delu je februar 2024 uradni začetek dolgoročnega projekta v katerega vabimo šole, občine, inštitute ter vse organizacije in podjetja, ki želijo, da bo jutri Slovenija še lepša in okolju prijazna domovina. Naša rotarijska naloga ambasadorja EndPlasticSoup je, da skrbimo za prenos znanja in izkušenj iz vsega sveta v regijo od Triglava do Ohrida,« o novi vlogi pravi predsednik RK Zagorje Kum Janez Lipec.

Foto: osebni arhiv RK Zagorje Kum

Občina Zagorje ob Savi se bo tudi letos pridružila aktivnostim Čebelarske zveze Slovenije ob 23. marcu, dnevu sajenja medovitih rastlin.
Zveza tokrat predlaga, da vsak državljan posadi eno sončnico, s tem pa bi omogočili 2 milijona cvetov za dragocene čebele in ostale opraševalce. Občina Zagorje ob Savi bo semena sončnic posejala v Evroparku in v središču mesta, pri stari lokomotivi, ki je postavljena ob regionalni cesti, pri nakupovalnem središču Spar. Hkrati pozivajo vse občanke in občane, ki imajo to možnost, da tudi sami zasadijo ali sončnice ali druge medovite rastline in s tem pomagajo tudi pri ohranjanju narave.
Občina Zagorje ob Savi prav tako poziva k poznejši košnji zelenic, s katero omogočamo čebelam, da se lahko dlje hranijo na cvetočih poljih. Prav tako že nekaj let enoletnice na gredicah postopoma nadomeščajo z medonosnini trajnicami.
Ena od aktivnosti v zvezi s spodbujanjem sajenja medovitih rastlin je tudi darilo staršem novorojenčkov, ki zadnji dve leti, poleg finančnega nadomestila in simboličnega darila, dobijo tudi bon za drevo. Prevzamejo ga lahko v EkoDrevesnici Ocepek. Drevo lahko, če imajo možnost, posadijo v spomin na rojstvo otroka, s tem pa zagotavljajo hrano opraševalcem.

Foto: ČZ

Na Društvu prijateljev mladine Trbovlje so pripravili prvo letošnjo vrtičkarsko delavnico. Na tovrstnih delavnicah šolarji sami sejejo in vzgajajo vrtnine, ki jih kasneje uporabljajo na kasnejših kuharskih delavnicah.
Vrtičkanje je že tradicionalen projekt društva. V letu 2023 so bili eno od dveh izbranih slovenskih organizacij preko evropskega razpisa EUTeens4green za projekt Blooming together community garden, tako, da so v lanskem letu začeli prenavljati vrt in poleg otroških delavnic izvajajo še izobraževalne delavnice za odrasle. Razpis jim je omogočil, da ponovno obudijo vrt za prostori sedeža društva. »Ta dejavnost se nam zdi precej pomembna, ker opažamo, da imajo otroci radi aktivnosti, ki potekajo v naravi, da jih na ta način učimo samooskrbe in jim omogočimo pristen stik z naravo. Najbolj uživajo, ko tisto, kar spomladi posadijo, v času poletja obrodi sadove in se tako na počitniških dejavnostih že sladkajo z jagodami, pripravljajo solato iz paradižnika, kumar in ustvarjajo na kuharskih delavnicah,« pravi sekretarka društva Lavra Izgoršek.

Delavnice vrtičkarstva vodi društvena prostovoljka Vera Gomaz Repovž. Kot vsako leto so tudi letos začeli s paradižniki. Ko bodo semena v lončkih vzklila, bodo rastline prestavili na vrt. Glede na vreme in letni čas bodo posadili tudi solato, jagode in druge vrtnine za aktivnosti kuharskih delavnic. »Na društvu opažamo tudi, da večina otrok z največjim veseljem poskusi in poje zelenjavo, ki jim doma sicer ne gre najbolj v tek. Na delavnicah je drugače, saj pojedo tisto, kar so pripravili in vzgojili sami, kar je verjetno poseben izziv in čar,« še pravi Izgorškova.

Foto: ČZ