Obnova odrske tehnike v zagorskem Kulturnem domu je zaradi dotrajanosti in zastarelosti nujno potrebna. Občina Zagorje je zato kandidirala na razpisu za sofinanciranje vlaganj v občinsko javno kulturno infrastrukturo. Projekt obnove predvideva popolno prenovo odrske tehnike z upoštevanjem zahtevanih standardov in ustreznih rešitev za varno in funkcionalno obratovanje odrske mehanike v prihodnje. V sklopu del bodo med drugim obnovili tudi odrsko galerijo in mostove, portalno odprtino, elektromotorne scenske in lučne vlake. Država bo tako sofinancirala 80 odstotkov naložbe, vredne 620 tisočakov. Razliko bosta zagotovila Občina in Kulturni center. S posodobitvijo odrske opreme bodo ustvarjeni pogoji za kakovostna gostovanja tako domačih ustvarjalcev kot tudi drugih gledališč, ki bodo imeli na voljo najmodernejšo odrsko tehniko za svoje scenske in lučne potrebe, predvsem in v prvi vrsti pa bo gostovanje na odru varno za vse udeležence. Obnovitvena dela naj bi se začela poleti.
Zagorski župan Matjaž Švagan je ob minulem svetovnem dnevu čebel Čebelarskemu društvu Zagorje predal novo brezžično nadzorno napravo BeeConn, s katero bodo lahko čebelarji na daljavo redno spremljali in pridobivali aktualne informacije o dogajanju v čebelnjakih. V kompletu opreme sta tehtnica in koncentrator. Naprava tako s pomočjo tehtnic periodično meri teže panjev, z vremensko postajo pa spremlja vremenske razmere. Izmerjeni podatki se prek GPRS ali WiFi shranjujejo na koncentratorju ali zunanjem strežniku. To čebelarju omogoča dostop do podatkov na ekranu koncentratorja, preko SMS ali spletne aplikacije. Enkrat dnevno, ob točno določeni uri, naprava samodejno pošilja SMS sporočila o težah posameznih panjev, njihovo povprečno težo in razliko teže v primerjavi s predhodnim dnem ter trenutne vremenske podatke. Čebelarjem tako med drugim omogoča spremljanje posameznih čebeljih družin na daljavo, količine medu v panju s tehtanjem, vremenskih razmer na lokaciji, posledično pa se lahko znižajo stroški in število obiskov za pregledovanje panja na lokaciji ter omogoči večji donos medu zaradi boljšega sledenja. Naprava pa je pomembna tudi zaradi preprečevanja škode, saj lahko zaradi pravočasnih obvestil čebelarji hitreje ukrepajo.
Letos so v Zagorju namenili čebelam tudi nekaj medovitih trat, denimo pri kostanjevem drevoredu pri Sparu. Zaradi ogroženosti čebel, ki so nenadomestljivega pomena zaradi opraševanja, so sklenili na nekaterih javnih zagorskih površinah pustiti rastline rasti in cveteti brez košnje. Površine bodo pokosili šele, ko bodo rastline odcvetele.
V zagorski krajevni skupnosti Kisovec-Loke je mesec maj v znamenju praznovanja krajevnega praznika. Že od leta 2008 se spominjajo rojstnega dneva dr. Janeza Drnovška, ki je bil po rodu Kisovčan. »Dr. Drnovšek je s svojo državniško držo pomembno prispeval k slovenskemu osamosvajanju in soustvarjal mlado republiko kot predsednik vlade in države, ob tem pa je bil vedno ponosen na svoje korenine, iz katerih je rasla njegova plemenita osebnost,« pravi predsednik sveta KS Marjan Kovač. Lani zaradi epidemije niso mogli izvesti tradicionalnega praznovanja, letos pa povsem brez dogodkov v počastitev krajevnega praznika vendarle ne bodo ostali. V krajevni skupnosti je namreč čutiti močan kulturni utrip, ki ga ustvarjajo članice in člani Kulturnega društva Svoboda s številnimi zelo aktivnimi sekcijami. Tako se bosta krajanom in obiskovalcem ob letošnjem krajevnem prazniku predstavili likovna skupina LIKI in fotografska sekcija FOT.KI.
Likovna skupina LIKI je na balkonski ograji Kulturnega doma pripravila razstavo z naslovom Za praznik. Obenem so na izložbenih oknih v pritličju na ogled slike in risbe s tematiko domačega kraja. Na stopnišču knjižnice pa si že lahko ogledate slike iz premoga s pomenljivim naslovom Iz globin.
Fotografska sekcija FOT.KI pa je pripravila 10. skupinsko razstavo fotografij z naslovom Medija od izvira do izliva v Savoob pešpoti proti novemu otroškemu igrišču na Čebinovem travniku.
Zagorska Občina je po sklepu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport uvrščena v izbor predlogov za sofinanciranje investicij v šolski prostor. V nekdanji stavbi podjetja SVEA se bo z novim šolskim letom pričel izvajati glasbeni pouk, projekt bo ministrstvo sofinanciralo s skoraj milijonom evrov. Dela na objektu, kjer bo ureditev prostorov omogočila, da bo zagorska glasbena šola postala najmodernejša glasbena šola v osrednjem delu Slovenije, potekajo v skladu s terminskim planom in bodo zaključena do konca julija letos. V avgustu načrtujejo še zunanjo ureditev neposredne okolice in selitev pisarniškega pohištva. Večji del pohištva bodo v prenovljen objekt preselili iz prostorov glasbene šole, delno bo uporabljeno tudi novim prostorom primerno in ohranjeno pohištvo iz upravne stavbe SVEA, manjkajoči del pa bo Občina dokupila. Ocenjena vrednost investicije je v proračunu za leto 2021 znašala 2,372 milijona evrov, med izvajanjem investicije pa se je zaradi prenove strehe na objektu vrednost povišala na 2,540 milijona. Prenova strehe na objektu sprva ni bila načrtovana, med izvajanjem del pa se je pokazalo, da je zamenjava strehe v trenutni fazi celovite prenove smiselna in nujna.
Danes so na zemljišču nekdanje Strojne tovarne Trbovlje uradno odprli dalj časa pričakovani nakupovalni center. Nakupovalno središče Pilon, kjer je svoja vrata odprlo več v slovenskem prostoru že znanih trgovin, so odprli sicer z zamudo, vendar na datum, ki so ga napovedali naknadno. Gradnja se je, če spomnimo, zavlekla zaradi pridobivanja dovoljenj in drugih stvari, nekaj je bržkone botrovala tudi korona. V centru je sicer 10 trgovin in po podatkih nekaj več kot 100 zaposlenih. Nakupovalno središče sta uradno odprla direktor podjetja investitorja Toming inženiring Tomaž Ročnik in trboveljska županja Jasna Gabrič. Posadili so tudi novo drevo in pod njega položili časovno kapsulo.
Ob današnjem odprtju trgovine vabijo kupce z različnimi akcijami, od popustov, nagradnih bonov,… do srečelova in podobno. Poleg okrašenih trgovin, reklam in vsega, kar sodi k odprtju, v oči pade žal tudi neurejena okolica. Ob vhodu z glavne ceste oziroma iz križišča je namreč večja parcela blata, luž, kamenja in odpadkov, ki je obiskovalec ali mimoidoči ne more spregledati in ki v sklop trgovskega centra zagotovo ne sodi.
Ob glavni cesti med trgovino Spar in glavnim krožiščem te dni v Zagorju obilno cvetijo divji kostanji. Ti utegnejo morda postati bolj kot ne redkost. V Sloveniji drevoredi divjega kostanja namreč počasi izginjajo. Razlog so pomanjkanje prostora, številni plodovi, ki motijo vzdrževalne službe ter nekateri škodljivci, ki ogrožajo ta drevesa. Redki preostali kostanjevi drevoredi ostajajo pomembna mestotvorna prvina in naravna dediščina, pogosto so tudi zakonsko zavarovani kot spomenik oblikovane narave. Tak drevored imajo tudi v Zagorju, kjer se sicer lahko pohvalijo tudi z drevoredom divjih češenj pri Zdravstvenem domu, ki je bil v preteklosti po izboru nekaterih tujih ocenjevalcev uvrščen tudi med najlepše tovrstne evropske drevorede.
V krajih, kjer se zavedajo kulturnozgodovinskega pomena drevoredov divjih kostanjev, so v zadnjih letih začeli z njihovim sistematičnim obnavljanjem in sanacijo. Le redka pa so mesta, kjer so drzno in z mislijo na tradicijo zasnovali nove kostanjeve drevorede. Med njimi je tudi Zagorje. Po tehtnem razmisleku o prednostih in slabostih posameznih sort je Občina Zagorje že leta 2011 zasadila 17 mladih kostanjevih dreves sorte »Baumannii«. Sorta je manj občutljiva za onesnaženje in nima plodov. V teh dneh je v polnem cvetenju in sprehajalcem nudi prekrasne poglede in morda tudi spomine na Avsenikovo pesem Pod cvetočimi kostanji.
Zagorski župan Matjaž Švagan, predsednik Lions kuba Trbovlje Miro Pirnar in guverner Zveze Lions klubov Distrikta 129, Slovenija, Danilo Tomšič so v parku dr. Janeza Drnovška zasadili novo drevo. Dogodek v ožjem krogu udeležencev je potekal v organizaciji Lions kluba Trbovlje, ki je lani obeležil 25. obletnico delovanja. Predsednik Miro Pirnar je ob tej priložnosti županu izročil spominsko mapo z »dobro mislijo«, saj je bila občina Zagorje pred 25 leti edina v Zasavju, ki je bila za ustanovni večer kluba pripravljena ponuditi prostor – stekleno dvorano v KC Delavski dom Zagorje.
Klub, ki je obeležil srebrni jubilej, pomoč namenja prioritetno slepim in slabovidnim. Vseskozi je upošteval tudi socialne in razvojne danosti okolja, zato je dobršen del zbranih sredstev namenjal tudi Zasavčankam in Zasavčanom, ki sta jim zdravstveno stanje ali invalidnost prinesla še negativne socialne posledice. Pomembna sredstva, ki jih je zbral Lions klub Trbovlje, so bila namenjena tudi zdravstvenim ustanovam, med drugim Splošni bolnišnici Trbovlje, saj so že v ustanovnem letu darovali 15.000 evrov za nakup mamografa, leta 2000 2.100 evrov za nakup ultrazvočne naprave, v letu 2004 pa so za nakup ultrazvočne sonde Bolnišnici Trbovlje prispevali 3.900 evrov.
Lions klub Trbovlje je med drugim vrsto let z denarjem omogočal stanovalcem VDC Zagorje letovanje na morju, pomagal pa je tudi številnim posameznikom iz občine Zagorje. V korona času je poleg vseh drugih aktivnosti s paketi obdaroval tudi zaposlene v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah.
Rudarska panoga se v Zasavju nezadržno dokončno poslavlja, vendar kljub temu ne bo utonila v pozabo. Z različnimi modernimi načini skrbijo, da se bo spomin na poltretje stoletje dolgo, nekdaj izjemno močno in pomembno industrijo, ohranil tudi za prihodnje rodove revirskih dolin. Žal pa na zlato obdobje industrije črnega zlata spominjajo tudi tragični dogodki. Minilo je namreč 20 let od tragedije v jami Ojstro.
Odkopavali z rokami V jutranjih urah 24. aprila je 310 metrov pod zemljo prišlo do vdora vode, blata in mulja. Katastrofa je terjala življenja petih rudarjev, Viktorja Bezgovška, Antona Jančiča, Zdenka Kočarja, Franca Zoreta in Borisa Mačka. Nesreča se je zgodila med poskusom šestih rudarjev, da bi zavarovali poškodovan del rudnika, kamor je mulj prekinil prezračevanje v rovu. Ponovni vdor med sanacijo je bil za petorico podzemnih tovarišev usoden. Kljub nevarnosti še kakšnega vdora in prisotnosti metana je reševanje takoj steklo. Po čudežu je preživel le Aleš Hočevar, ki ga je moč sunka vrgel v varno območje in so ga pogrešili in našli šele kasneje. Rudarji o rudniških nesrečah težko in neradi govorijo. Eden tistih, ki je bil prisoten ob tragediji in ki je spregovoril, je Janez Borštnar. »Za nesrečo smo izvedeli na letni konferenci sindikata dejavnosti energetike na Primorskem. Takoj smo odšli domov. Najprej so z reševanjem začeli hrastniški reševalci. Reševalna akcija je trajala več dni. Med reševanjem smo se menjali na šest ur, bilo nas je šest petčlanskih ekip, kopali in iskali smo 24 ur na dan, odkopavali smo z rokami. Ta bum efekt je uničil in odnesel vse. Elektriko, mehanizacijo, zračenje,…,« pravi.
S seboj vse življenje Upanje, da je kdo preživel, je vedno. »V rudnikih je veliko slepih rovov in upaš, da je kdo vendarle preživel. A ko smo prišli v jamo in videli dejansko situacijo, smo vedeli, da je nemogoče,« se spominja. Umrli rudarji so bili srednjih let, izkušeni. »Edina sreča v nesreči je bila, da se je delalo tako imenovano med uro, med izmeno. Hoteli so narediti še eno, dodatno varnostno zadelko, ker so videli, da prvo že lomi, da ne bo zdržala,« pravi. Hrastniška jama je nevarnejša od trboveljske. Večja je globina, hudi pritiski, sesedanje. Kdor ni bil v hrastniški jami, ne ve kaj je knapovstvo. Rekli so ji hudičeva jama. »Ko sem prvič šel z ekipo na reševanje v tej nesreči, ne bom nikoli pozabil. Strahu ni bilo. Važno nam je bilo le, da najdemo te kamerade. Treba je bilo najti vso mehanizacijo, vse vzpostaviti nazaj, vse na roke, na handbetrip. Najprej odstraniti vse največje skale, nato z lopatami, grabili in odkopavali smo z rokami. Odneslo je vse, tudi razdelilne postaje in kable,« opisuje. O tem še po dvajsetih letih težko govori. »To so težke stvari. Že prej sem bil zraven pri reševanju posameznih rudarjev pri nesrečah, ta pa je bila največja in najhujša. Ena najtežjih stvari je, ko moraš na dom smrtno ponesrečenega tovariša in družini sporočiti, da ga ni več. Živo imam v spominu smrt kamerada, ko mi je vrata odprl sin. Bil je sam doma, mama je šla v vrtec na govorilne ure za njegovo sestrico. To so stvari in situacije, ki jih nosiš s seboj vse življenje, ki se jih ne da pozabiti,«. Rudarji so bili pokopani v domačih vaseh in zaselkih. S strani Rudnika naj bi bilo poskrbljeno za otroke ponesrečenih rudarjev. »Rudnik naj bi poskrbel za njihove pokojnine in štipendije, tudi po sindikalni liniji vse, ne samo po zakonu. Tudi odškodnine so dobili, pokop, spomenike…,« pove.
Foto: osebni arhiv
V rudniku računalnik nikoli ne bo nadomestil človeka Zloglasna jama Ojstro je že nekaj let zazidana. »Tehnologija rudarstva se je v zadnjih 20 letih spreminjala. Tudi rudarstvo je postalo še bolj kapitalistično. Čim več izkoristka s čim manj ljudmi, kar pa ne pomeni, da je manj dela. Ker se gre čedalje globlje pod zemljo, se pogoji slabšajo, narava pa je nepredvidljiva. Teorija je eno, praksa pa nekaj popolnoma drugega. Če bi se vselej in dosledno delalo po pravilih, iz jam ne bi prišla niti tona premoga. Rudarstvo navkljub vsej tehnologiji in vsem, kar govorijo, neogibno umira. V 21. stoletju to ni več delo za normalnega človeka. Razmere v jami se v 20 letih niso opazno spremenile. Narava je narava, zraven so še drugi dejavniki. Gre se vedno globlje, kar prinese določene posledice. V jami ne velja sicer posplošeno mnenje, da računalniki nadomeščajo človeško delo. V rudniku tega nikoli ni bilo in nikoli ne bo,« meni bivši rudar in vodja stavke 2014, danes tudi predsednik Rudarskega muzejskega in etnološkega društva Perkmandeljc Trbovlje Toni Lisec. Nekaj pa še vedno velja, kot je veljalo že pred poltretjim stoletjem. Največja in najbolj pristna, resnična zavezništva, tovarištva in prijateljstva so pod zemljo. Globoko v rudniku. Tako je vedno bilo in vedno bo. Ker in kjer zase in za tovariša jamčiš z življenjem.
Prostovoljno gasilsko društvo Čemšenik bo dobilo novo gasilsko vozilo GVM-1, ki bo namenjeno prevozu moštva. Predsednik Gasilske zveze Zagorje Ivan Potočnik, predsednik PGD Čemšenik Darko Šerak in poveljnik PGD Čemšenik Nejc Osredkar so podpisali pogodbo o dobavi novega vozila. Novo vozilo je z gasilsko opremo vredno 64.294 evrov. 70 odstotkov denarja bo prispevala Občina Zagorje, 30 odstotkov sredstev pa bo zagotovil PGD Čemšenik.
Generalna skupščina OZN je leta 1994 razglasila 15. maj za Mednarodni dan družin. V Zagorju, natančneje na tamkajšnjem Društvu prijateljev mladine, so ga podaljšali do konca meseca.
V ta namen so razpisali družinski foto izziv. Do 30. maja mora vsak od tistih, ki bodo izziv sprejeli, izbrati 5 aktivnosti izmed spodaj naštetih in se fotografirati. Idej za izbiro in odločitev je kar nekaj: – fotografija družine pred vodno fontano, – fotografija družine ob 1,5m visokem stolpu iz kock, – fotografija družinskih članov v zraku, – fotografija družine ob sončnem zahodu, – fotografija družine ob igranju družabne igre, – fotografija družine brez dotikanja tal z nogami, – fotografija družine ob kuhanju ali peku, – fotografija družine z živalmi, – fotografija družine na športni aktivnosti, – fotografija družine na turistični točki, – fotografija družine v postelji, – fotografija družine ob branju pravljic, – fotografija družine na izletu, – fotografija družine s sladoledom, – fotografija družine na travniku ali v gozdu, – fotografija z najljubšo igračo.
Na sliki naj bo čim več družinskih članov, obrazi pa so lahko zakriti.
Fotografije je potrebno poslati na elektronski naslov info@dpm-zagorje.si in prislužili si boste nagrado za vso družino.
Poslanih fotografij ne bodo objavljali in jih bodo hranili v skladu z GDPR.
