Regionalna televizija ETV je v letošnje leto vstopila s kopico načrtov in tudi novosti. V lanskem letu so prevzeli litijsko televizijo ATV signal in letos program že oddajajo združeni. O projektih in viziji televizije v prihodnosti smo se pogovarjali z direktorjem in odgovornim urednikom Boštjanom Vidmarjem.

Zakaj ste se odločili za takšno širitev, se pravi pripojitev druge televizije?
Za nas je bila to naravna širitev, glede na to, da je Litija sosednja občina in spada tudi v zasavsko regijo. Drug, še bolj pomemben razlog, pa je status televizije s programom posebnega pomena, ki smo ga s prevzemom televizije Litija pridobili. Takšen status ima samo sedem televizij v Sloveniji, omogoča pa nam kandidiranje za finančno podporo s strani ministrstva za kulturo. Nam pa obenem tudi nalaga, koliko in kakšne zvrsti programa moramo predvajati in ga ustvariti v lastni produkciji.

Kaj pomeni v današnjem času in razmerah, za povrh še ob koroni, širitev televizije? Še posebej lokalne ali regionalne, kjer ni zakonske naročnine ampak je televizija odvisna le od oglaševalcev? Je, denimo, najem kredita pri tem neogibna stvar?
Televizija ETV ima dolgo tradicijo, pred tremi leti smo jo tehnično popolnoma posodobili in vsa produkcija je sedaj digitalna in v HD kvaliteti, tako da smo imeli v času, ko se je pojavila korona, investicijo že zaključeno. Za širitev pa je bilo potrebno zagotoviti nova finančna sredstva. Zanje računamo, da se bodo dolgoročno povrnila glede na status in večje področje pokrivanja, ki je sedaj tudi precej bolj zanimivo za oglaševalce. Vsekakor se ustanavljanja nove televizije v današnjem času in glede na razmere ne bi lotili, če ne bi bilo te dolgoletne tradicije, podpore lokalnih skupnosti in nenazadnje tudi odgovornosti do zaposlenih, ki imajo ogromno znanja in izkušenj za delo na televiziji.

Ali ima televizija sedaj prostore poleg v Kisovcu tudi v Litiji?
Poslovanje smo takoj po združitvi maksimalno optimizirali, tako da je sedaj studio in celotna produkcija na enem mestu v Kisovcu. S signalom preko kabelskih operaterjev pokrivamo celotno Slovenijo, prav tako pa smo obdržali oddajni točki Jevnica in Litija, ki zagotavljata brezžično DVB-T oddajanje na K29.

Z združitvijo se veča doseg gledalcev. Kaj je poleg tega glavna pridobitev združitve?
Na programskem področju smo sedaj lahko bolj aktualni, saj smo informativni program, ki se je prej pripravljal ločeno za Litijo in Zasavje, združili v skupno informativno oddajo Novice na ETV. Oddaja je sedaj sveže pripravljena na sporedu dvakrat tedensko ob torkih in petkih ob 19:30. Poleg omenjene racionalizacije poslovanja, s čimer smo zmanjšali obratovalne stroške, je zelo pomembna pridobitev tudi kadrovska okrepitev in Know-how, ki sta ga nova sodelavca iz Litije prinesla v ekipo.

Kljub oteženemu delu zaradi korone na televiziji v letošnjem letu načrtujete različne spremembe in novosti. Katere so najpomembnejše in zakaj ste se odločili zanje?
Poleg bolj ažurnega informativnega programa ponovno oživljamo oddaje v lastni produkciji, ki smo jih pred korono že imeli na sporedu. Gre za kulturno-umetniške pogovorne oddaje, ki jih vodijo Goran Ajtič, Vukašin Šobot, Nina Novak in Vladimir Jakopič in so tedensko na sporedu. Izpostavil bi še oddajo Kmetijski mozaik, ki je bila stalnica na litijski televiziji in jo nadaljujemo tudi na skupni televiziji, saj je med gledalci zelo lepo sprejeta. Za nove vsebine Iščemo tudi možnosti povezovanja z zunanjimi ustvarjalci, tako smo v začetku leta uspešno štartali s svetovalno oddajo o numerologiji, ki jo vsak ponedeljek pripravi uveljavljena in priznana numerologinja Lili Sorum. Čisto sveža novost, za katero smo se uspeli dogovoriti pred kratkim, pa so pravice za predvajanje serije slovenskih filmov. S predvajanjem pričnemo ta mesec  in na ta način počastimo tudi slovenski kulturni praznik, saj bo prvi film na sporedu Zdravica in govori o nastanku slovenske himne.

Kakšna je vaša vizija za ETV v prihodnje?
Že tečejo pogovori za naslednjo večjo širitev televizije na področje petih občin, ki so bile vključene v nekdanjo skupno občino Domžale. Naša vizija je postati najbolj gledana lokalna televizija osrednje slovenske regije in se umestiti med prvih 10 najbolj gledanih televizij v Sloveniji.

Skoraj ne bi našli televizije, ki, vsaj po mnenju gledalcev, ne bi bilo tudi politično ali strankarsko obarvana. Kako je s tem pri vas, na ETV?
Naš slogan je Pomlajena in osvežena slovenska televizija. Podpiramo in sodelujemo z vsemi strankami in politiki, ki podpirajo in krepijo domovinsko zavest in slovensko kulturo, tradicijo in običaje. Pri nas minimalne kvote za predvajanje slovenske glasbe niso potrebne. Naša usmeritev na lokalnem nivoju pa je podpora občin s katerimi sodelujemo in pomoč pri promociji občinskih projektov, predvsem v turistično – kulturnem  smislu. Televizija je idealni medij za širšo promocijo lokalnih vsebin, ki gledalce zanimajo in jih v današnjem času ljudje vse bolj iščejo.

ETV je sedaj že več kot desetletje prisotna v medijskem prostoru. Glede na to, da gre za medij, ste kdaj razmišljali tudi o še kakšnem drugem? Radiu na primer? V Zagorju je pred leti deloval tudi lokalni radio in bi morda bilo možno obuditi ga.
Ne, o tem ne razmišljamo. Se pa televizija spogleduje s spletnimi servisi, kjer se danes video vsebine že prekrivajo in tudi gledalci doma vse več vsebin na TV ekranih predvajajo s spleta. Zato vzporedno s televizijo že razvijamo spletno platformo, kjer bodo poleg vsebin na zahtevo, ki jih imamo tudi že na Youtube kanalu Televizija ETV, še druge.

Foto: ČZ

Občinski praznik je v Zagorju eden tistih časovnih mejnikov, ko na Občini naredijo prerez dotedanjega letnega dela, pogledajo in analizirajo rezultate, obenem pa načrtujejo tudi za naprej.

Letos so, po besedah župana Matjaža Švagana, zelo zadovoljni.

Leto je že doslej pestro in pestrost se obeta tudi do koledarskega konca. Postorili so marsikaj in poleg vidnih rezultatov to potrjujejo tudi odzivi občanov. Sanirali so železniško postajo, načrti so tudi za sanacijo mostu. Lotiti se bo potrebno asfaltiranja ceste Slačnik, po zaključeni sanaciji spomladanskega podora na regionalni zasavski cesti pri odcepu za Podkum čaka načrt za cesto Podkum – Sopota, v zaključni fazi je projekt varne poti proti Kisovcu. Od Ministrstva za okolje in prostor so pridobili poldrugi milijon sredstev za sanacijo občinskih plazov Kolovrat, Planišnik in Čolniše.

V občini je na voljo 25 defibratorjev na različnih lokacijah, kar Zagorje uvršča v vrh slovenskih občin po številu na prebivalca. Na soglasje za prenovo čaka Knjižnica, kar je že na samem začetku zalogaj, saj je potrebno za gradbeno dovoljenje soglasje približno 100 okoliških stanovalcev. Na svoj račun bodo prišli tudi kolesarji, saj je v načrtih tudi kolesarska steza relacije Izlake-Orehovica-Zagorje. Med načrti so tudi sanacije cest Zagorje – Krtina, Kolovrat, Mlinše, Kolodvorska cesta je v zaključni fazi. Kot povzema župan, delajo povsod, tudi male lokacije. Med ključnimi projekti sta tudi ekonomsko poslovna cona v vrednosti 1,2 milijona, za katere gradbeno dovoljenje je že vložena vloga in naj bi prvi rezultati bili vidni naslednje leto in pa 9 kilometrski kanalizacijski sistem Zagorje – Kisovec, v vrednosti 3 milijonov, za katerega je dokumentacija v pripravi.

Podirajo rekorde

Na področju družbenih dejavnosti je prioritetna izgradnja telovadnice na osnovni šoli Tone Okrogar in sanacija šole kot takšne. »Gre za težak projekt, državnega sofinanciranja ne bo. Predračun znaša 5 milijonov, odločili smo se za javni razpis. Šola nujno potrebuje sanacijo,« pravi župan. Računajo tudi na sredstva za sanacijo Proletarca in Sveje.

Občina redno kandidira tudi za državna sredstva. »Letos pri pridobivanju državnih sredstev podiramo rekorde,« pravi o tem župan.

V vsesplošni situaciji, kakršna je v Sloveniji že precej časa, so vsaka pridobljena sredstva s strani države dobrodošla. Občina Zagorje je v zvezi s temi stvarmi med najdejavnejšimi. »Prizadevamo si, da bi Občine dobile čim več sredstev. Ta so pogosto nujna, zato bi nekatere stvari bilo ne le smiselno, ampak nujno spremeniti. Za primer naj omenim poplave in škodo, ki jo povzročijo. V Zagorju smo lansko leto imeli preko enega milijona škode, od države nismo dobili ničesar. V letošnjem letu je škoda ocenjena doslej na 2 milijona. Največ škode je bilo na lokalni infrastrukturi. Tu je še dodaten problem to, da gre za stvari, ki zadevajo neposredno državo. Občina v vodotoke ne more posegati, to spada pod državo in inšpekcije. Glede ujm, ki so letos klestile ne le pri nas, ampak povsod po Sloveniji, na Ministrstvo za okolje, ARSO in druge naslove pošiljamo pobude. Med drugim bi bilo potrebno spremeniti tudi nekaj stvari v zvezi z dodelitvijo oziroma pridobitvijo pomoči. Ne samo kot brezobrestni kredit, ampak da bi takšna sredstva bila na razpolago tudi takoj, brez čakanja,« poudarja. Občine so se uprle, da bi se nanje preneslo več pristojnosti glede vodotokov, saj nimajo strokovne usposobljenosti in finančnih sredstev, kar sta ključna dejavnika. »Kljub temu bomo septembra namenili nekaj občinskih sredstev za čiščenje Medije, apeliramo pa, da bi država morala sprejeti Zakon o sanaciji vodotokov,«. V zagorski občini so poleg Medije najbolj problematični manjši hudourniki, ki po izkušnjah sodeč povzročijo veliko škode.

Energetske sanacije, razvoj podeželja, pametna luč,…

V Zagorju se v prihodnje obetajo tudi električlna kolesa. Načrtujejo 5 postaj. Tovrstni promet spodbujajo, saj se bo na ta način razbremenil siceršnji, svoje pa bo prispevalo tudi k čistejšemu okolju. V zvezi s slednjim se je Občina odločila tudi za podelitev subvencij za zamenjave na toplotnih črpalkah. Letošnji razpis, na katerega se je prijavilo 80 upravičencev,  je zaključen, sredstva izčrpana. Sredstva so bila namenjena za gospodinjstva, ki so prešla s trdih kuriv na toplotno ogrevanje. Zanimanje za te subvencije se veča, kar še posebej pozdravljajo.

Tudi podeželje ni zapostavljeno, saj vlagajo tudi v njegov razvoj. Projekta s KS Šentlambert in Tirna sta zaključena.

Novosti se obetajo tudi Domu na Prvinah. Vlada je odkupila objekt, imenovan je upravnik. Dom naj bi zaživel še letos, odprt bo 365 dni v letu. Na dokumentaciji čaka stolp na Čemšeniku. »Predvidena je postavitev na najvišji točki in bo glede gradnje izjemen na takem prostoru. Sodelujemo tudi z gozdarji, ideja bi po načrtih bila realizirana prihodnje leto,« pojasnjuje župan.

Prav na dan občinskega praznika so pri Zdravstvenem domu za uradno uporabo zagnali tudi tako imenovano pametno luč. Gre za prvo tovrstno napravo v Sloveniji, o čemer smo sicer pred dnevi podrobneje že pisali na zasavje.si

Zagorje pa ni bilo neopaženo tudi na Turistični zvezi Slovenije. Ta je mesto razglasila za tretjo najlepšo in najbolj prijazno občino v Sloveniji.

Foto: Občina Zagorje in ČZ

Ljudje smo običajno in po večini narejeni tako, da službo pustimo v službi. Se zgodi seveda, da jo je treba kdaj pa kdaj ne glede na to, za koga in kakšno vrsto dela gre, hočeš nočeš vzeti tudi domov. Lavra Izgoršek, sekretarka na trboveljskem Društvu prijateljev mladine, sodi med tiste, bržkone ne najbolj pogoste, za katere se služba ne konča čisto takrat, ko mine delovni čas. Vrata že zapre za seboj, a misli jo spremljajo tudi domov. Njena služba je pač takšna, da se je, sploh v poletnih mesecih, na novi delovni dan treba pripravljati tudi doma. Delo z mladino je namreč že res videti kot igra, a je v resnici tudi polno odgovornosti. Letošnje leto je kot enega od rezultatov svojega dela prejela tudi trboveljsko občinsko nagrado.

Verjetno pri takšnem delu človeku jemanje službe domov tako ali drugače pride tudi v kri, kot se reče. Koliko časa ste v društvu?
Pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje sodelujem že več kot 20 let, zadnjih 14 let pa tudi vodim organizacijo.

Bi po tem času rekli, da je to služba za vas?
Vsekakor je služba, ki mi daje velike možnosti za razvoj, napredek, pridobivanje izkušenj na različnih področjih. V tem delu sem se našla in ga rada opravljam. Nikoli mi ni odveč, da sem sodi tudi delo izven delavnika, da so praktično tudi popoldnevi in vikendi namenjeni društvu, vsekakor takrat v prostovoljni obliki. Ampak če delo opravljaš rad, to vzameš preprosto kot način življenja.

Kaj je v tej službi in pri takem delu najtežje? Kaj je najlažje?
Težko je najti neko zdravo mejo med delom in prostim časom. Največ energije pa nedvomno vzame delo z ljudmi. Delo, ki mi je po eni strani najbolj ljubo, pa včasih tudi najbolj naporno. Kot edina redno zaposlena sem praktično deklica za vse. Moje delo zajema vse od vodenja organizacije, organiziranja prireditev in ostalih aktivnosti, dela z ljudmi pa vse do čiščenja prostorov. Želim si, da smo aktivna organizacija in da ves čas poskušamo napredovati, kar pa za seboj prinese tudi kup dodatnega dela, predvsem papirologije, ki vzame res veliko časa.
Kaj je najlažje težko rečem, mi je pa vsekakor najljubše to, da grem vsak dan rada v službo, kar pa je v teh časih veliko vredno.

Je vaše delo služba, v kateri je moč izpreči?
Verjetno je moč, meni pa ravno ne uspeva (smeh). V bistvu si tega niti ne želim pogosto, delo z otroki je moja služba in prosti čas obenem in po vseh teh letih si niti ne predstavljam, da moje življenje ne bi bilo v polni meri aktivno. Redko znam odložiti telefon in za kakšen dan odmisliti službo. Delam za ljudi in z ljudmi in če želiš biti pri takšnem delu uspešen, se je potrebno zavedati, da vzame tudi veliko prostega časa. Je pa dejstvo, da to delo lahko dobro in na ta način opravljam le dokler me veseli in ne obremenjuje.

Zavzetost, delavnost, veselje,… ipd bržkone niso vse in ne morejo odtehtati vsega. Pridejo tudi težave.
Društvo z leti vedno bolj napreduje, vedno več je dela in v zadnjih letih lahko rečem, da skoraj preveč za eno osebo. Po drugi strani pa je le moja osebna odločitev, da želim da je društvo tako aktivno na več področjih, kar pa seveda prinese dodatne obremenitve. Tako da vzamem obilico dela za posledico svojih odločitev, sprejmem in delo opravim. Mislim, da opravljam res super službo, da mi je delo v veselje. Sigurno pa tako kot povsod drugod pride tudi do številnih težkih dni, ko je vsega preveč, čutiš da ne zmoreš, ampak k sreči vsi takšni dnevi minejo. Predvsem z
veliko oporo prostovoljcev.

So kdaj kakšne težave, povezane z oblastjo, zaradi dela idr? Kakšni pritiski,… ipd?
Pojavljajo se takšni in drugačni pritiski z različnih strani, vendar to je pač del službe. Z našo Občino in s tistimi organizacijami, s katerimi največ sodelujemo, znamo vedno najti skupni jezik v dobrobit trboveljskih otrok in družin.

Kaj bi sami spremenili, izboljšali,…, če bi lahko?
Želim si, da bi na društvu imeli možnost še ene redne zaposlitve. Imamo sicer osebo preko javnih del, vendar pri tako raznolikem delu ravno osvoji vsa področja, ko z delom že zaključi in je ponovno potrebno uvajati novo. Vsekakor sem vesela, da imamo vsaj to možnost, ker sama dela nikakor ne bi zmogla, ampak še z eno redno zaposleno bi bilo marsikaj lažje, tudi ta možnost, da si lahko vzamem res pravi dopust brez vmesnih službenih obveznosti.

Vaše delo ni samo mladina in njen prosti čas, ampak se obenem srečujete tudi z najrazličnejšimi zgodbami, na primer povezanimi s socialno problematiko ipd. Koliko je takih zgodb v Trbovljah? V kolikšni meri jih lahko rešuje ali pomaga reševati DPM?
Naše društvo je v osnovi namenjeno otrokom in družinam, vedno bolj pa smo aktivni tudi na številnih drugih področjih, eno od njih je tudi humanitarno. Poskušamo pomagati na različne načine, kolikor je v naši moči, vendar vedno v sodelovanju s sorodnimi organizacijami. Veliko je družin, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, ni vedno le v finančni obliki. Skupaj iščemo rešitve in poskušamo celostno obravnavati družinsko problematiko predvsem v dobro otrok. Zgodb je veliko in k sreči znamo organizacije med seboj sodelovati pri reševanju.

Česa v Trbovljah ali v Zasavju manjka v zvezi z mladino?
Mladi imajo vsega dovolj, njihova odločitev pa je kako bodo znali vse ponujeno izkoristiti ali pokazati interes za nekaj, kar si želijo. Edino, kar nam po mojem mnenju še manjka, pa bi bilo dobrodošlo, je dnevni center za otroke.

Ali imate kakšno posebno vodilo, načelo,… pri svojem delu?
Le to, kako pomembni so fleksibilnost, vedno spoštljiv odnos do ljudi in da je potrebno dati vsakemu posamezniku možnost.

Kakšen odnos vzpostavljate z otroci, ki se udeležujejo aktivnosti v DPM? Ste na ravni prijateljev ali imate tudi avtoriteto zaradi odgovornosti ipd?
Potrebno je imeti avtoriteto in določena pravila, brez tega ne gre. Najpomembnejše pa nam je, da tako z otroki kot njihovimi starši navežemo čim bolj pristen stik, da jim damo občutek, da smo tu zanje, da nam lahko zaupajo in da se z nami res dobro, sproščeno počutijo.

Kaj vse ste pripravili za letošnje poletje?
Tudi letos bodo počitniške dejavnosti potekale od 1. julija do 31. avgusta vsak delovnik med 9h in 13h na DPM. Za otroke smo pripravili pester program dejavnosti, od ustvarjalnic, športnih in družabnih iger, kopanja, izletov, plesnih delavnic itd. Trudili se bomo, da se prav za vsakega otroka nekaj najde. Poleg tega ponujamo tudi dodatno varstvo in sicer lahko starši po predhodnem dogovoru otroka v naše varstvo pripeljejo že prej in z nami ostane dlje časa. Med 6. in 16. avgustom pa se naši otroci odpravljajo na letovanje v Savudrijo.

So načrtovani v prihodnje kakšni posebni projekti ipd?
Načrtov je veliko, želja še več… kaj pa nam bo uspelo izvesti, je drugo vprašanje. Potrudili se bomo po najboljših močeh.

Ste letošnja prejemnica občinske trboveljske nagrade. Kaj vam to priznanje pomeni?
V letošnjem letu sem prejela posebno priznanje županje Občine Trbovlje za nadpovprečne rezultate na področju socialnega stebra trajnostnega razvoja občine. Priznanje je velika potrditev mojemu delu in daje vrednost temu, kako pomembno je medsebojno sodelovanje. Smatram pa to priznanje kot priznanje vsem nam, ki na različnih področjih, ne samo v okviru DPM, prostovoljno delamo in se trudimo v dobro naše občine, lokalne skupnosti.