Cestne zapore zaradi prireditev

Zaradi prazničnih prireditev bodo v Zagorju ob Savi zaprte naslednje ceste:

  • 29. decembra 2019 od 17.00 do 24.00 celoten cestni odsek občinske ceste od priključka z državno cesto do športnega igrišča Proletarec.
  • Občina Zagorje ob Savi obvešča, da bodo zaradi prireditve »Silvestrovanje 2019«, popolnoma zaprte ceste Izlake-Zagorje ob Savi od parkirišča SPAR do krožnega križišča.

Obvoz za osebna vozila bo v smeri Trbovlje potekal v smeri Grajska ulica, Potoška vas, državna cesta R1 221 odsek 1219 Zagorje – Bevško in R1 222 odsek 1228 Zagorje-most čez Savo, v smeri Izlake pa v smeri Ceste Borisa Kidriča.

Obvoz za tovorna vozila pa v smeri Litija, Domžale, Trojane, Zagorje ob Savi in obratno.

Popolna zapora ceste bo od 30. decembra 2019 od 22.00 ure do 31. decembra 2019 do 4.00 ure in 31. decembra 2019 od 22.00 ure do 01. januarja 2020 do 5.00 ure.

Foto: ČZ

Športni park na Kipah dobil tabli

Po dobrem poldrugem letu uporabe je te dni rekreacijsko vadbišče na trboveljskih Kipah dobilo dve novi tabli. Na dveh koncih športnega parka, kot so ga sicer poimenovali, so v sliki in besedi na tablah prikazane ter opisane rekreacijske vaje za kondicijo. Naprave so sicer že doslej uporabljali rekreativci, ki kondicijo vzdržujejo na tem predelu nad Trbovljami, je pa zanimivo, da je katera od naprav komu od njih delala tudi preglavice. Prav vsak od uporabnikov namreč ni vedel, čemu kakšna od naprav služi ali kako se uporablja, zaradi česar so v krogotoku vadbo na kateri tudi izpustili.

Sedaj so na tablah v sliki in besedi zaporedno številčno označene vadbene naprave, vsaka pa ima tudi osnovni slikovni ter besedni prikaz, obrazložitev za kaj je koristna in napotek, kako se uporablja. Devet vrst naprav bo tako odslej še lažjih ter v celoti za uporabo in v korist rekreativcev.

Foto: ČZ

Dedek Mraz z motorjem

Nihče ne ve ali ne ve natančno, kje stanuje, čeprav bi težko, če sploh lahko, našli koga, ki bi ga ne mučila ta radovednost. Pravzaprav je doma povsod in obenem nikjer. Na našem časopisu, če se malce praznično pošalimo, pa nam je uspelo, kar doslej še ni nikomur. Na kavi ujeti samega Dedka Mraza! No, skorajda pravega. Na pogovor smo povabili Aleša Guliča Lekota, enega tistih, ki v podobi tega lika že deset let razveseljuje staro in mlado po različnih predelih Slovenije v najbolj prazničnem mesecu.

Poznamo vas kot radijskega novinarja in urednika, profesorja, poslanca, direktorja Urada za verske skupnosti,… Kako človek, ki se je v življenju ukvarjal s toliko stvarmi, postane Dedek Mraz?

Odvisno. Pred desetimi leti me je vzgojiteljica iz enega od dolenjskih vrtcev vprašala, ali bi na prireditvi vskočil kot Dedek Mraz. Po spletu nesrečnega naključja so ostali brez dotedanjega in očitno sem se ji zdel primeren (smeh). Odzval sem se povabilu, potem pa se je to razvedelo, začela so se povabila še drugam in prav letos je že deset let od takrat.

Ste pristen Trboveljčan, Zasavčan, v domačih krajih vas verjetno poznamo še bolj kot drugod po Sloveniji. Zanimivo se mi zdi, da se upoštevajoč to vaša pot enega od dobrih decembrskih mož ni začela doma, ampak na Dolenjskem.

Začelo se je po naključju, kot sem že omenil. Kdo ve, ali bi se kje drugje in če, ali bi bilo to enkratno ali pa tradicionalno, kot je sedaj.

Kljub vsemu, s čemer ste se ukvarjali, vas vizualno večina, če ne že celo vsi, najbolj poznamo po motorju in lesenih coklah. Se je kljub ali pa prav zaradi te podobe, ki jo imamo, težko preleviti v nekoga drugega? Še posebej v lik, kakršen je Dedek Mraz?

Po eni strani niti ne preveč težko, saj sem nekakšen lik Dedka Mraza tudi že sicer (smeh) in vse leto. Siv, malce daljših las, z brado,… svoje naredi tudi oprava, v katero sem oblečen. Zaradi tega se laže skrijem in je težje uganiti, kdo se skriva pod njo. Predvsem izven Zasavja, doma pa je to težje. Doma me videvajo vse leto in si moram za najmlajše kdaj prav izmisliti originalna pojasnila, zakaj nisem vedno v opravi. Včasih rečem, da ko nisem v službi, sem oblečen po domače in da sem poleti tudi v kopalkah in da takrat res ne morem imeti še kučme. No, lahko pa se pohvalim, da so me sicer že večkrat močno sumili, nikoli doslej pa še ne razkrinkali (smeh). Običajno me reši brada. To imam namreč pravo in vse leto. Pocukajo me in ker ne odpade ali se ne odlepi, me še niso razkrinkali. Se pa spomnim denimo na Dolenjskem so se med enim obiskom otroci iz vrtca sprli s tistimi iz šole poleg. Dedek Mraz slednjih je imel umetno brado in so iz vrtca šolarjem rekli, da so sami imeli pravega, oni pa preoblečenega, ker je imel brado na elastiko.

Omenjate opravo Dedka Mraza, v zvezi s katero me nekaj posebej zanima. Drži, da je vaša palica narejena iz veje znamenite trboveljske osamosvojitvene lipe?

Drži.

Na kavo smo vas povabili sredi najbolj polnega urnika. Kakšni so sicer decembri trboveljskega in, kot lahko mirno rečemo, enega najbolj znanih slovenskih Dedkov Mrazov?

Od Miklavža pa vse do silvestrovega potujem po Sloveniji in obiskujem staro in mlado. Na Dolenjskem, Krasu, v Ljubljani. Po vrtcih, osnovnih šolah, na literarnih večerih, tradicionalno obiskujem tudi otroke članov društva Sevdah, nagovorim občinstvo na koncertih trboveljske godbe in obiščem trboveljske upokojence,…

Ponekod imate s seboj tudi zanimivo spremstvo. Kako ljudje, ne glede na generacijo, sicer danes sprejemajo in doživljajo Dedka Mraza?

Spremljajo me sovica Lili ali muci Efendi in Cimet. Sprejemajo nas zelo lepo, čeprav je generacijsko različno. Ampak vedno je prav luštno. Pri starejših in z godbo je to bolj klasična predstava, pri mlajših tudi učenje. Povem kakšno vzgojno zgodbico o Lili in o Efendiju in Cimetu. Na primer kako ravnati, če se kdo izgubi, kam poklicati in podobno. V starejših podoba Dedka Mraza zbudi otroka, kdaj pa kdaj je pravzaprav smešno, kako odreagirajo, z veliko več strahospoštovanja kot otroci.

Pravite, da je pri najmlajših manj strahospoštovanja kot pri odraslih, zato je zagotovo izziv in zanimivo, kako se družiti z otroci.

Srečevanje z njimi je posebno doživetje in izziv. Danes so otroci prostodušni, odprti. Zanimivo ne sprašujejo veliko, raje govorijo in povedo. Glede odraslosti so na isti stopnji, kot smo bili mi, kar se tiče pa informiranja, pa je to seveda neprimerljivo zaradi interneta in samega sveta, v kakršnem živimo. Tisočkrat bolj so informirani. Štiri, pet let star otrok ima danes že gmoto znanja, kar je pričakovano, saj so bombardirani z vsem, začenši že s tako imenovanimi edukativnimi igračami, televizijo, internetom,… Ne vem pa, če je vedno dobro, da se jim informacijska baza tako veča.

Bržkone se ne zdi zanimivo ali celo nenavadno le meni. Kako to, da se ne udeležujete sprevodov in povork z Dedkom Mrazom?

Nastopam sam, brez spremstva, v manjših družbah na prireditvah v vrtcih, šolah, domovih upokojencev,… Takšna srečanja so bolj individualna in osebna, prav v tem je čar Dedka Mraza. Povsem drugače, kot nekje, kjer je tisoč otrok. Družimo se bolj osebno, se fotografiramo, lažje se je pogovarjati. Mislim, da se od Dedka Mraza pričakuje, da se pogovori z vsakim. Sploh z otroci. Povedo mi, kako je v šoli, pa ali sta oči in mami pridna in podobno.

Sodite med moderne Dedke Mraze. Nimate jelenov, kot Božiček, se pa pripeljete tudi z motorjem.

Treba je v korak s časom (smeh). Primeri se, da me kam zapelje tudi sin in to na motorju s prikolico. Uganete, kje sedim oziroma se peljem (smeh)? Z motoristi tradicionalno vsako leto 31. decembra obiščemo tudi otroke in bolnike na dializi v trboveljski bolnici.

Še neogibno, četudi morda banalno vprašanje. Kako je biti Dedek Mraz?

Zelo lepo. Zna biti seveda tudi naporno, predvsem zaradi potovanj in voženj, a vse odtehtajo srečanja in druženja. To počnem za svoje veselje, prostovoljno in brezplačno. Včasih mi kdo stisne kak evro za bencin in to je vse. Največ vredno je zadovoljstvo. Tako tistih, ki jih obiščem in razveselim, kot tudi moje osebno. Rad delam to, osebno mi veliko pomeni in bom še naprej, če me bodo želeli in če bo zdravje. Poleg tega pa moram vsako leto tudi obljubiti, da spet pridem. In če Dedek Mraz ne drži obljube, kdo jo bo in kam pa pridemo?

Foto: osebni arhiv

V Zagorju za konec leta tudi pravljično potovanje

V Zagorju so sklenili, da poslavljajoče se leto zaključijo tudi pravljično. Zadnje letošnje dni bodo združili z različnimi stvarmi, vse pa bo obarvano s pravljičnimi odtenki. Začnejo v petek, 27. decembra, ob 17. uri na mestni ploščadi v Zagorju, kjer bosta na delu Božičkova palčka Bolfenk in Lenko. S prav posebnim aparatom – pridnometrom, bosta izmerila kako pridni ste bili letos.

Poznate Jana iz priljubljene risanke Super krila? Seveda ste že slišali zanj, no tokrat se bo ustavil tudi v Zagorju in to z Alenko Kolman. Da pa bo ta večer nepozaben, ga bomo zaključili s stand up komedijo Mater bo smešn.

Potovanje se bo nadaljevalo v soboto, 28. decembra, prav tako s pričetkom ob 17. uri s peskovno animacijo Zgodb iz peska, nato pa bo z nami Ribič Pepe šel okrog sveta, ker on skrivnosti pozna.  Ta večer pa bo potovanje zaključila posebna glasbena zasedba – Cherry trio, ki združuje najboljše iz treh svetov.

Dobimo se tudi v nedeljo, 29. decembra, ob 17. uri. Začeli bomo z melodijami Elle Roš, vzhajajoče pevske zvezde. Obiskali pa nas bosta tudi princesi Elza in Ana, ter njuna prijatelja Krištof in Olaf. Čarovnik Mare Čare pa bo skupaj z nami pričaral, hmmm, mogoče kakšnega puhastega zajčka.

Torej vabljeni vsi od petka, 27. decembra, do nedelje, 29. decembra, med 17. in 20. uro na mestno ploščad v Zagorje. Vse dni bo dišalo tudi po sladkih palačinkah Vrtca Zagorje.

Občina Zagorje ob Savi in Mladinski center Zagorje vas vabita v mesto prihodnosti, ki so ga zgradile otroške ročice otrok zagorskega vrtca in osnovnih šol.

Foto: Občina Zagorje

Zagorski svetniki za manj pirotehnike

Občinski svet občine Zagorje ob Savi je na včerajšnji redni seji sprejel sklep, s katerim poziva občanke in občane Zagorja k zmanjšanju uporabe ognjemetov in ostalih pirotehničnih sredstev, ki jih pogosto uporabljamo v času novoletnih praznovanj. Ta sredstva namreč živalim povzročajo veliko trpljenja, onesnažujejo okolje in lahko povzročajo hude poškodbe pri ljudeh.

Bodimo prijazni do ljudi, živali in okolja.

Foto: ČZ

Smrtna prometna nesreča v Zagorju

Po navedbah Regijskega centra za obveščanje je v današnjih jutranjih urah na Kopališki ulici v Zagorju, pri Sparu, prišlo do prometne nesreče. Zaenkrat še neznani 24-letni voznik osebnega avtomobila je prebil ograjo in z avtom padel v potok Medija. O morebitnih drugih soudeleženih ali poškodovanih v nesreči še ni znanega nič.

Foto: ČZ

S pravljicami v novo leto

Če jo je za božične dni letos vreme zagodlo Zagorjanom in so zaradi napovedanega slabega odpovedali dogajanje na mestni ploščadi v Zagorju, pa nameravajo izpeljati vsaj novoletnega.

Od 27. do 29. decembra bo dogajanje na ploščadi predvsem za najmlajše in ljubitelje pravljic. Pripravljajo namreč pravljično potovanje v novo leto.

Pri prireditvi sodelujejo tudi otroci vrtca in zagorskih šol, ki so izdelali okrasitev.

Foto: Občina Zagorje

Prepoved sežiganja komunalnih odpadkov v strnjenih naseljih

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje obvešča občane, da kurjenje vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih ni dovoljeno in predstavlja kršitev določb odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Prepovedano je tudi sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupinskih kotlovnicah.
Za tovrstne kršitve je določena globa v višini 200 EUR za fizično osebo, ki ravna v nasprotju z določili odloka.

Opozarjajo tudi na prepoved kurjenja, sežiganja in uporabe odprtega ognja v naravnem okolju, kar sicer sodi v pristojnost nadzora Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo.

V naravnem okolju pa je prepovedano tudi kurjenje odpadkov kot so odpadne gume, odpadna plastika, odpadna embalaža itd. Nadzor nad tem področjem izvaja Inšpektorat za kmetijstvo in okolje.

V naravnem okolju se sme kuriti le slamo in druge naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora.

Kurjenje odpadkov v naravi je prepovedano ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne površine.

Foto: ČZ