Zdravstveni dom Trbovlje obvešča, da bo od ponedeljka, 30. junija 2025, do petka, 29. avgusta 2025, INFO točka (centrala) vsak delovni dan delovala le dopoldne in sicer od 7.00 do 14.30. ure.
Foto: ČZ
Zdravstveni dom Trbovlje obvešča, da bo od ponedeljka, 30. junija 2025, do petka, 29. avgusta 2025, INFO točka (centrala) vsak delovni dan delovala le dopoldne in sicer od 7.00 do 14.30. ure.
Foto: ČZ
Na 17. občinski seji v Zagorju, ki so jo v povezavi z dnevom državnosti začeli z glasbo in recitalom, so svetniki obravnavali 13 točk. Največ razprave je bilo glede zvišanja cen v zagorskih vrtcih, imenovanja častnih občanov in postopkov, ki naj bi tekli zoper župana.
Z julijem bodo v zagorskih vrtcih cene zvišane za 14 odstotkov. Kot so poudarili predlagatelji, gre za prvo letošnje tovrstno povišanje, saj februarja za razliko od drugih slovenskih občin niso višali cen. Svetniki so podražitev potrdili, dana pa je bila tudi pobuda, da se v proračunskih sredstvih poišče možnost za sofinanciranje vrtčevskih storitev, kar bi precej olajšalo plačevanje storitev predvsem staršem s slabšim socialnim položajem.
Kar nekaj ostre polemike je bilo glede letošnjih zagorskih častnih občanov. Svetnik Boštjan Ocepek je izpostavil vprašanje, zakaj naziva ne bodo podelili Janezu Lipcu. Podžupan Mitja Adamlje, sicer tudi član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je odgovoril, da svetniki SLS zadevo izkoriščajo v strankarske namene, pojasnil pa tudi odločitev, zakaj se je komisija odločila tako, kot se je.
Svetnik Ocepek je na pomočnika komandirja zagorske policijske postaje Marka Kaludra naslovil tudi vprašanje, ali na zagorski policiji poteka kakšen postopek zoper župana in ali je bil izveden tudi kakšen test z detektorjem laži. Namestnik je pojasnil, da ne, svetnik pa je ostal pri svojem, navajajoč, da ima o zadevi drugačne podatke s strani generalne policije.
Med aktualnimi stvarmi je župan med drugim izpostavil še izdelavo projekta sanacije OŠ Izlake, podpis pogodbe za kolesarsko stezo od glasbene šole do Evroparka, katere dela naj bi bila zaključena prihodnje leto, projekt obnove mostu čez Savo in rondo pri čistilni napravi ter izvedbo javnega razpisa za zemljišče za sončno elektrarno v sklopu pravičnega prehoda. Slednji naj bi bil v drugo izveden v letošnjem juliju. Poročila o delu v lanskem letu so podali tudi Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Zasavska ljudska univerza in Vrtec Zagorje.
Foto: ČZ
V Delavskem domu Trbovlje je svoja dela na ogled postavila umetnica Lena Pestelj. Mlada ustvarjalka se je na slikah odločila prikazati in izraziti svojo notranjost, razstavo je poimenovala Znotraj mene. Umetničina dela so zanimiv prikaz o tem, kako mlada ustvarjalka gleda in izraža svoja razmišljanja in občutenja.
Razstava bo na ogled v galeriji Delavskega doma Trbovlje do 13. julija.
Foto: osebni arhiv
V zagorski občini so letošnjo obletnico samostojnosti Slovenije združili z 270-letnico začetkov rudarstva v Zagorju. Slavnostni govornik, župan Matjaž Švagan, je poleg pomena slovenske neodvisnosti in samostojnosti na svečani proslavi poudaril tudi pomen rudarjenja. Panoga je poltretje stoletje dolgo zaznamovala zagorsko dolino. Spomin na tradicijo in preteklost sedaj ohranja Rudarsko etnološko društvo Srečno Zagorje ob Savi. Rudarsko preteklost je v nagovoru obiskovalcem prireditve orisala tudi slavnostna govornica društva Srečno Maja Malovrh Repovž.
Na letošnji prireditvi so nastopili Pihalni orkester Svea, harmonikar Nik Vozelj, Rudarski pevski zbor Loški glas in skupina Orlek. Pihalni orkester in Orlek so na uradnem delu prireditve nastopili tudi skupaj s tremi že zimzelenimi in ponarodelimi skladbami Orlekov na temo rudarstva ter rudarske preteklosti. Skupina Orlek je nastopila tudi na koncertu po uradnem delu prireditve.
Župan, podžupana Mitja Adamlje in Janez Vovk, direktor občinske uprave Matej Drobež, nekaj občinskih svetnikov in poslanec Teodor Uranič so v rondoju na 8-metrski drog v počastitev praznika dvignili tudi slovensko zastavo.
Foto: Občina Zagorje
V Zagorju bosta 1. in 2. avgusta tradicionalni prireditvi Noč pred nočjo in Zagorska noč. Na Noči pred nočjo bodo za zabavo skrbeli domači Folk idoli in Jan Plestenjak, na Zagorski noči Miran Rudan in Jelena Rozga, na tržnici Pod uro pa bo ansambel Unikat.
Sicer pa bo v poletnih mesecih v Zagorju še vrsta drugih prireditev, ki jih bodo strnili v praznični zloženki. Gospodinjstva jo bodo v nabiralnike prejela sredi julija.
Foto: ČZ
Uprava RS za zaščito in reševanje je zaradi vremena in posledičnega stanja razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. Razglas velja z današnjim dnem do preklica.
Z razglasom so objavljena tudi prepovedana dejanja.
Foto: ČZ in arhiv ČZ
Občinski svet občine Zagorje ob Savi je na 17. seji med drugim potrdil prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Podelili jih bodo 31. julija v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje.
Zlati plaketi bosta dobila Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio in Ladislav Kovač, posthumno pa jo bodo podelili tudi Franciju – Cenetu Koritniku. Srebrno plaketo bo prejel Janez Ocepek, med častne občane pa bo od letos dalje vpisan Roman Rozina.
Foto: ČZ
Dan državnosti so obeležili tudi zasavski policisti. Na proslavi v prostorih PGD Dol pri Hrastniku so podelili priznanja za različne službene jubileje. Zlati ščit policije je prejel Zdenko Dornik s PP Trbovlje, srebrnega Franc Križnik s PP Trbovlje ter Zoran Vidas in Nives Likar s PP Zagorje, bronastega pa Dušan Štok s PP Trbovlje. Znak policije za 30 let dela sta prejela Marko Kaluder s PP Zagorje in Gorazd Lipovšek s PP Trbovlje, za 20 let pa Aljoša Korošec s PP Zagorje. Nataša Turk in Anton Slapšak pa sta prejemnika bronastega znaka PVD Sever Zasavje.
Na generalni policijski upravi sicer potekajo tudi aktivnosti za okrepitev vrst. »Slovenska policija ima mnogo razlogov da nagovori mlade s svojim vzorom, integriteto in izredno zanimivim poklicem. Tudi sam ocenjujem, da je poklic policista še vedno zanimiv in vabim mlade v slovensko policijo. Poklic je tudi zelo raznovrsten, tako da lahko vsak zase najde svoj prostor v naših vrstah. Trg delovne sile je izredno dinamičen, kljub temu pa policija ponuja mladim zanesljivo službo, veliko kolegialnost, poleg tega pa so policisti tudi v stalnem stiku z ljudmi, jih varujejo, sodelujejo in vzpostavljajo partnerski odnos v lokalni skupnosti,« meni direktor Policijske uprave Tomislav Omejec.
Med največjimi načrti kibernetski kriminal
Policija gre sicer v korak tudi s časom in spremembami, ki jih ta prinaša. »Potrebno bo izboljšati kadrovsko situacijo. Ta trenutno ni najboljša. Imamo 7883 policistov, kar je prvič v zadnjih 15 letih pod številko 8000. Poleg za dodatno zaposlovanje bo največ poudarka v zagotavljanje osnovne varnosti. Policija je sicer pri tem prvi branik, ni pa edini. Želimo si, da se podrobneje vključijo tudi drugi, na primer civilna zaščita, gasilci in vsak posameznik. Varnost je kolektivna, ne individualna. Vse več je kibernetskega kriminala in digitalizacije. Na tem področju načrtujemo tudi več izobraževanja in novega kadra, saj se kriminal seli na splet. V preteklosti teh stvari nismo poznali, zato se bomo ustrezno organizirali in bo naše vodilo tudi naprej, da sta človeško življenje in varnost največja vrednota,« pa pravi v. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič.
Ob dnevu policistov so se spomnili tudi osamosvojitvene vojne. »Teh spopadov se spominjam bolj iz medijev, ker tam nisem bil in iz obvestil o spopadu na Holmcu. Bile so tudi žrtve, naknadno pa smo ugotovili, da je na ta dan v obrambi razglašena samostojnost in da je umrlo največ takratnih miličnikov. Policisti smo se kasneje zato tudi odločili, da dan policije obeležujemo 27. junija,« strne policijski veteran Alojz Klančišar iz PDV Sever Zasavje.
Foto: ČZ
V letošnjem šolskem letu je že štiridesetič potekalo vseslovensko tekmovanje »Tekmovanje čisti zobje ob zdravi prehrani«, na katerem so sodelovali tudi trboveljski osnovnošolci. Izvajalka vzgoje za ustno zdravje iz Zdravstvenega doma Trbovlje je vsak mesec nenapovedano obiskovala razrede in preverjala čistočo zob ter spodbujala otroke k vsakodnevni skrbi za zdravje svojih ust.
Na Osnovni šoli Trbovlje je letos slavil 3. B razred, na Osnovni šoli Tončke Čeč pa 6. B. Oba razreda sta se udeležila tudi prireditve v dvorani Tivoli, kjer so nastopili tudi akrobatska skupina Dunking Devils in Čuki. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja je bil najuspešnejši 5. B razred, na podružnični šoli Alojza Hohkravta pa 2. C. Vsi zmagovalni razredi so prejeli priznanja in praktične nagrade.
»Posebna zahvala gre tudi vsem razrednikom, ki so s svojo podporo, spodbudo in sodelovanjem pomembno prispevali k uspehu učencev. Njihova vloga pri oblikovanju zdravih navad je neprecenljiva. Tekmovanje že desetletja uspešno združuje znanje, vzgojo in veselje do skrbi za zdravje. Iskrene čestitke vsem sodelujočim in zmagovalcem! Naj čisti zobje in lepi nasmehi ostanejo zvesti spremljevalci tudi v prihodnje,« pravijo v ZD Trbovlje.
Foto: ZD Trbovlje
»Danes ne praznujemo le filma, praznujemo skupnost, delo in solidarnost,« je ob uradni otvoritvi petega festivala delavskega filma Kamerat zbrane nagovorila vodja festivala Nina Kavzar. Kamerat, ki je letos zakorakal v peto leto svojega obstoja, ponovno obuja nekdanje prostore Rudnika Trbovlje–Hrastnik, ki je stoletja zagotavljal preživetje Zasavcem, zdaj pa bo gostil filmske projekcije s pestrim spremljevalnim programom.
»Dvesto let je rod za rodom grizel to zemljo,« je ob akustični kitari prepeval Vlado Poredoš znano pesem Adijo, knapi v spremstvu otroškega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, nastopila pa je tudi Rudarska godba Hrastnik. Letošnji Kamerat se je začel z dvema predhodnima dogodkoma. »Letos se mi je zdelo posebej dragoceno, da smo predvajali sklop filmov o delavskih brigadah tako v domu za starejše kot tudi osnovnošolcem. Starejši so lahko videli svoja življenja, mlajši pa, kako so živeli njihovi dedki in babice ali celo pradedki in prababice,« pravi programski vodja Simon Tanšek.
Festival tudi za vrednote
Kamerat ne želi biti le festival filma in poklon zasavski rudarski dediščini, temveč tudi prostor skupnosti, ki temelji na vrednotah delavstva – tovarištva in solidarnosti. »Peti festival zame ni samo festival, ampak poskus spletanja novih zgodb kameratšafta – prijateljstva. Tistega temelja, ki gradi skupnost, v kateri ljudje nismo le številke, skupnost, ki ne zasleduje nenehne rasti, in skupnost, ki razume tudi vrednost življenja ljudi,« pravi hrastniški župan Marko Funkl.
Letošnji nabor na festivalu Kamerat skupno vključuje 30 kratkih in celovečernih filmov z delavsko tematiko iz različnih držav. Program so začeli s projekcijo kratkih animiranih filmov za vrtčevske in osnovnošolske otroke. V rudniškem rovu 40 metrov pod površjem so potekala predvajanja študentskih filmov, pogovori z avtorji, sklop dveh kratkih filmov in pogovor z igralcem Jurijem Drevenškom. Slednji bo sicer tudi gost jutrišnjega pogovora o delu slovenskih igralcev v tujini, skupaj z igralkama Katarino Čas in Niko Rozman.
Kamerat letos zasedel center Hrastnika
Letošnji festival uvaja tudi spremembo lokacije. Kompresorska postaja, kjer se je doslej največ dogajalo in njena okolica bosta deležni prenove. Po zaključku bo Hrastnik bogatejši za še eno večje prizorišče, ki bo poleg Kamerata lahko gostilo tudi večje dogodke. V načrtih pa je tudi vzpostavitev hostla v nekdanji rudarski koloniji.
Kamerat letos prvič poteka tudi v hrastniškem Delavskem domu. Poleg filmskih projekcij postajajo zaščitni znak festivala tudi spremljevalni dogodki – okrogle mize, pogovori z gosti in fotografska razstava mednarodnega natečaja na temo delavstva, ki jo letos gosti Hočijeva galerija v delavskem domu.
Foto: festival Kamerat