Različno ob teh dneh vsako leto zaželimo sebi in drugim. Eni s stiskom roke, drugi pisno, od daleč, a vendarle. Tretji s slikovnim motivom, četrti tudi pesniško… In še bi lahko naštevali. A se da tudi na kratko, a vendar zajeto v celoti. Naj bo tudi tokrat tako. Srečno in zdravo 2025!
Nekaj najmlajših iz Hrastnika se je skupaj z vzgojiteljicami in starši odločilo, da letošnji december naredi nekaj dobrega in lepega. Otroci iz Vrtca Sonček so zavihali rokave in zbrali hrano ter priboljške za prostoživeče zapuščene muce in pse, ki jim na območju Zasavja pomagajo prostovoljci na Društvu proti mučenju živali Trbovlje. V vrtcu so tako teden dni pridno zbirali hrano in druge potrebščine, namenjene za kosmatince pozimi. »Pobuda je bila zelo pozitivna. Za mano stoji kolektiv, zelo odzivni starši in otroci, ki so akcijo sprejeli z veseljem. Komaj so čakali, da lahko gredo v trgovino in prinesejo hrano ter priboljške,« pravi vzgojiteljica Romana Povh. V vrtcu so takšno akcijo izpeljali prvič. »Neko takšno akcijo prirediti je izziv. Ampak vsako leto se odločimo za kakšno in letos smo se odločili na pomoč priskočiti živalim,« dodaja. Ob koncu zbiranja je vrtec obiskalo društvo. V pogovoru z gostitelji in v družbi otrok so bili enakega mnenja, da so tovrstne pobude in akcije zelo dobrodošle in koristne. Na društvu, ki je nepridobitna in prostovoljna organizacija, so vedno veseli vsake pomoči, obenem pa se tudi na ta način spodbuja čut odgovornosti, humanosti in učenja pri najmlajših. Skozi pomoč živalim otroci spoznavajo in se učijo neke odgovornosti in skrbi, kar je dobrodošlo in koristno pri vzgoji, prav pa jim bo prišlo tudi pozneje v življenju.
Roke skoraj brez konca Ko sta predstavnika društva obiskala vrtec, sta se srečala z veliko skupino malih pomagačev. Ti so s pomočjo staršev in vzgojiteljev pripravili res lep sprejem. Zbrano pomoč so zložili v prav za to postavljeno lično zbiralno hiško, nato pa jo pridno in z veseljem znosili v kartonaste škatle, ki so jih polepšali še s svojimi risbicami živalskih podob. Med obiskom je tekel tudi živahen pogovor o živalih. Otroci so kljub svoji starostni skupini vedeli že veliko stvari, obenem pa tudi vprašali, kar jih je zanimalo. Vzgojiteljice so za to, da so na vrsto lahko prišli vsi, skrbele za vrstni red z dviganjem rok, ki jih je bilo kvišku veliko. »Pogovarjali smo se o marsičem. Kako se pravilno skrbi za živali, kako je z njimi pozimi, kako je glede pobiranja iztrebkov, kje, kdaj in na kakšen način z živaljo prečkamo pravilno cesto, kdo vse med otroci ima tudi doma kakšnega hišnega ljubljenca, kaj pomaga pri njegovi oskrbi, ali čigav hodi v pasjo šolo, v čem so muce drugačne od psov, ali bo kdo od jih ko odraste zdravnik za živali in še veliko. Na koncu smo jih za šalo vprašali še, ali morda vedo, če tudi živali, po domače rečeno, kdaj izpustijo kakšen prdec in vsi smo se ob tem zelo nasmejali. Večina jih je namreč glasno pritrdila, ena od deklic pa je odgovorila, da njihova muca nikoli. Moram reči, da sem bila vesela nad odzivnostjo in odnosom otrok in da lahko v imenu društva izrečem samo veliko pohvalo in zahvalo,« pravi aktivistka Breda Perme.
Akcija prvič, kuža ne Društvo sicer s seboj ni pripeljalo na obisk nobenega varovanca, sta pa predstavnika povedala nekaj zanimivih živalskih zgod in pokazala nekaj fotografij. Vzgojiteljica Romana Povh v vrtec sicer večkrat pripelje na obisk svojo psičko. »Udeležila sem se tečaja Ambasadorji nasmeha in z nekaj izkušnjami s svojo psičko šla v svoj oddelek v vrtcu. Ker je ta izkušnja, še posebej za otroke s posebnimi potrebami, bila tako zelo pozitivna, s svojim kužkom enkrat ali dvakrat mesečno obiskujem vrtec. Otroci žival v oddelku sprejmejo zelo pozitivno. Tudi tisti morda malce bolj konfliktni takrat pokažejo svojo čustveno in nežno plat,« opisuje svojo aktivnost. Ob koncu obiska so otroci za društvo pripravili tudi zelo prisrčen nastop. Pod vodstvom vzgojiteljic so zapeli veselo, praznično obarvano pesmico. Za društvo pa so pripravili tudi prijazno in lepo novoletno voščilnico.
December je najbolj pisan in vesel mesec v letu, obenem pa se že leta dolgo najbolj prav v njem pojavlja pereča problematika, pirotehnika. Najbolj nevarna in moteča je slednja za živali. Predvsem pokanje petard, ki so težko opisljiva mora. Živali imajo precej ostrejši sluh kot ljudje in je zanje pokanje še toliko boj stresno, moteče in nevarno. Kako jim pomagati in jih obenem tudi čim bolj zavarovati? Za žival pripravimo čim bolj izoliran prostor. Prižgimo televizijo ali radio, ki bosta malce zmanjšala slišnost pokanja. Živali ne puščajmo samih, ampak bodimo z njimi oziroma vsaj tako, da nas vidijo in slišijo, s čemer se zavedajo naše prisotnosti. Žival naj bo obkrožena s stvarmi, ki jih pozna in ki jih ima rada. Pse, ki fiziološke potrebe opravljajo zunaj, peljimo ven na kratko, toliko, da opravijo svoje in se ne zadržujmo z njimi zunaj predolgo in po nepotrebnem. Obvezno jih je imeti na povodcih in pod nadzorom, pri čemer je potrebna tudi velika pozornost in pazljivost, da ne pobegnejo in se izgubijo, saj se takšni primeri končajo tudi s smrtjo in drugimi nesrečami. Priporočljiv, nujen pravzaprav, je obisk in posvet z veterinarjem. Ta bo za žival predpisal katero od pomirjevalnih stvari, ki bo pomagala čim lažje prebroditi težko obdobje. Na voljo so različni hranljivi priboljški, ki pomagajo pri lajšanju kratkoročnega stresa, olja, zdravila in podobno. Vsekakor pa naj jih svetuje in predpiše veterinar. Veterinarji sicer svetujejo, da z njihovo uporabo lastniki pričnejo že pred začetkom pokanja. Tako bo učinek večji, saj pomirjevala začno učinkovati prej.
Možnost prijav kršiteljev Pirotehnika je moteča in nevarna tako za živali, kot ljudi, zaradi nepravilne ali prepovedane uporabe in motečnosti so predpisane tudi zakonske kazni. Kršitelje, ki ravnajo nezakonito, je za zagotavljanje reda in miru in preprečevanja posledic metanja pirotehničnih sredstev smiselno prijavljati pristojnim organom. K temu pozivajo in svetujejo denimo tudi društva za zaščito živali. Policija sicer v tem času, kot navajajo, izvaja tudi različne kontrole. Z rednimi oblikami dela nadzirajo področja, kjer se najpogosteje pojavljajo tovrstne kršitve. Slovenska policija ima letos tudi akcijo s sloganom »Bodi zvezda, polepšajmo si praznike z objemi, ne s pokanjem. Ne meči petard«.
Varnost tudi v domu Decembrski prazniki pa za živali niso nevarni in škodljivi le zaradi pirotehnike, ampak tudi v domačem okolju. Poskrbimo, da okraski, jelke, električna napeljava, lučke, darila in drugo ne bodo tako rekoč na razpolago za živali, ampak uredimo razmere tako, da preprečimo nevarnost stika živali z njimi, zaužitja in podobno. Nikakor ne gre pozabiti tudi, da so nevarne in strupene tudi nekatere sobne rastline. Med njimi denimo tudi tako imenovana božična zvezda, ki je v tem času v marsikaterem domu tudi v Sloveniji. Vsekakor nujna je tudi previdnost pri praznični hrani. Večine tistega, kar je na naših krožnikih, namreč ni priporočljivo oziroma je škodljivo za živali, zato se temu izogibajmo.
Sobota, 21. december 2024, Delavski dom Trbovlje ob 17. uri Živalice in čarobna bitja (6+) ob 18. uri O mačkih, loncih in vsem ostalem (15+) ob 19.15 uri Kratki filmi za najdaljšo noč (18+)
Danes in jutri bo na mestni ploščadi v Zagorju ob Savi med 17. in 20. uro že tradicionalno svoja vrata odprlo božično mesto. Na prazničnih stojnicah domačih ponudnikov bodo obiskovalci lahko izbrali lična darila, se posladkali in okrepčali. Občina Zagorje ob Savi je tudi tokrat poskrbela za pestro dogajanje. Danes bodo ob 17. uri nastopili najmlajši iz Osnovne šole Ivana Skvarče: Otroški pevski zbor Šentjurčki iz podružnične šole Podkum, plesna Zumba skupina iz matične šole, Otroški pevski zbor Češmin iz podružnične šole Čemšenik ter Mladinski pevski zbor OŠ Ivana Skvarče. Ob 18.15 bo sledil nastop Osnovne šole dr. Slavka Gruma, ki se bo predstavila s pevskimi in plesnimi točkami. Kulturno društvo Podkum bo ob 18.30 na ogled postavilo praznično predstavo z naslovom Skrbi v deželi dedka Mraza, ob 19. uri pa bodo na oder stopili pevke in pevci Osnovne šole Ivana Kavčiča. Glasbena šola Zagorje ob Savi se bo ob 19. uri predstavila z narodnozabavnim kvintetom, ob 19.30 pa bodo na oder v Božičnem mestu stopili vzgojiteljice in vzgojitelji iz Vrtca Zagorje ob Savi, ki so zbrani v Vokalno-instrumentalni skupini Sanje. Za zaključek prvega večera bodo nastopili še člani Moškega pevskega zbora Loški glas.
Pestro tudi jutri Sobotno dogajanje bodo ob 17. uri odprli članice in člani Mešanega pevskega zbora Ladko Korošec, ob 17.30 bo sledil nastop Vokalno-instrumentalne skupine Zvezdice, ob 18. uri pa se bodo otroci razveselili lutkovne predstave Mačja sreča v izvedbi Lutkovne skupine Luki. Sledili bodo nastopi Osnovne šole Toneta Okrogarja in podružnične šole Kisovec. Od 18.30 dalje se nam bodo predstavili Otroški pevski zbor Kisovec, Otroški in mladinski pevski zbor matične šole, plesalke in plesalci 1. a in 1. b ter nastopajoči otroci s točko Nadobudno rastemo. Ob 19.15 bo na oder stopila Vokalna skupina Iris, ob 19.30 plesalke in plesalci Plesne skupine Kattan, za zaključek letošnjega Božičnega mesta pa bo poskrbel Mešani pevski zbor Izpod Svete Gore.
V teh dneh zasavske domove obiskujejo tudi fantje in dekleta iz gasilskih vrst. Že tradicionalno namreč za prostovoljne prispevke raznašajo koledarje z gasilskimi motivi, od katerih izkupiček je namenjen njihovi dejavnosti. Aktivni pri zbiranju dodatnih sredstev so tudi trboveljski gasilci. Za kakšno akcijo natančneje gre smo povprašali predsednika in podpoveljnika PGD Trbovlje-mesto Marka Zaletela.
Koliko časa se že izvaja ta vsakoletna akcija v Trbovljah? Letos poteka že osmo leto. Dejansko se je pričela naša zgodba z gasilskimi koledarji že nekaj let prej. Leta 2014 smo izdali prvi 12-listni koledar z naslovom Ognjeni fantje, na katerem smo bili predstavljeni pomanjkljivo oblečeni gasilci našega društva. To akcijo smo nato ponovili še dvakrat, v letu 2015 in 2016. To je bil po eni strani projekt poln smeha, z namenom malo presekati vso napetost in resnost, po drugi strani pa je akcija imela tudi lepo humanitarno noto, saj smo večji del sredstev namenili v dobrodelne namene. No, če govorimo o tej klasični delitvi društvenih koledarjev od hiše do hiše, pa smo z deljenjem začeli šele v letu 2017. Bili smo pozni, saj se to dejansko po Sloveniji izvaja že desetletja, pri nas, ko pa smo vseeno locirani v malo večjem mestu, pa je to vse malo drugače in nenavadno. Prvo leto smo se zadeve lotili zelo zadržano, brez nekih hudih pričakovanj, vendar smo okvirno 400 koledarjev, kolikor smo jih naročili in tudi težko plačali, čeprav ni šlo za visok znesek, razdelili v enem vikendu in na račun tega nabavili nekaj dodatne opreme. Leta 2018 smo se akcije lotili bolj resno in razdelili okvirno 3.500 koledarjev, kar smo nato ponovili vsako leto, z izjemo leta 2020, ko je bil vrhunec virusa korona. Tisto leto smo akcijo izvedli drugače – koledarje velikosti A4 smo razdelili po poštnih nabiralnikih trboveljskih gospodinjstev, leto kasneje pa, kljub še vedno strogim omejitvam zaradi korone, akcijo izvedli s pomočjo osebne zaščitne opreme, tokrat ponovno od vrat do vrat. To je bilo kar naporno, z masko hoditi nekaj ur po zaprtih, slabo prezračenih hodnikih trboveljskih večstanovanjskih objektov, ampak ljudje so se nas izredno razveselili, saj smo s tem na nek način v njihova življenja za trenutek vrnili kanček normalnosti. Kakšen je odziv občanov? Odziv je neverjeten in vsako leto večji. Če se akcije vsako leto udeležuješ in deliš koledarje, dejansko vidiš kako so ljudje pripravljeni darovati več, vsako leto pa je tudi vse več ljudi, ki imajo v mesecu decembru denar že pripravljen doma na garderobni omarici in čakajo, da jih obiščemo. Letos smo jih sicer malo presenetili, saj smo akcijo, zaradi več dejavnikov, začeli že v drugi polovi novembra. Slabih izkušenj je res zelo malo, največkrat se nas občani razveselijo in z veseljem darujejo, tako kot oni pravijo, »za naše domače gasilce«. Resnično redko se zgodi, da nam kdo pred nosom zaloputne vrata, se pa zgodi kdaj pa kdaj tudi to. Mi tudi vedno vsakemu povemo, da koledarje prinašamo za srečo, da prostovoljni prispevek ni obvezen in ni določenega nekega fiksnega zneska za koledar, se pa seveda vsakega evra izredno razveselimo, saj se na koncu resnično nabere veliko dodatnih finančnih sredstev, ki nam izredno olajšajo opravljanje naše glavne dejavnosti – gasilstva in pomoči občanom, ko se ti znajdejo v težki situaciji. Za kaj so namenjena zbrana sredstva? Sredstva so v celoti namenjena za nabavo gasilske skupne opreme, osebne zaščitne opreme, s pomočjo zbranih sredstev pa smo tudi že lažje kupili gasilsko vozilo. Dejansko bi brez teh finančnih sredstev težko opravljali našo dejavnost na takšen nivoju, kot jo opravljamo. Je pa tu vseeno še nekaj potrebno poudariti. Res je glavni namen zbiranje prostovoljnih prispevkov, ampak vseeno sta pomembna še dva vidika. Kot prvo, ljudje se resnično razveselijo našega obiska. Sploh se to vidi pri starejših občanih in pri otrocih. Če ljudem s tem narišemo smeh na obrazu, zakaj pa ne, še z večjim veseljem to počnemo. Druga zadeva pa je tudi pomembna z operativnega vidika. Deljenje društvenih koledarjev je enkratna priložnost, da se naši operativni člani na terenu seznanijo z dejanskim stanjem objektov, s tem povezanih omejitvah, težavami z dostopom, prevoznostjo dovoznih poti idr.
Čigava je ideja o podobi koledarja? Vas gasilcev ali oblikovalca? Oblikovno so pri koledarju sodelovali naši člani – Tadej Žlak in Maja Rozman, oba imata veliko izkušenj z oblikovanjem, Maja pa je dodatno še odličen fotograf, tako da po navadi naš koledar krasi ravno njena slika. Nam je pa tudi že sliko posodil someščan Ečo Marin, tudi dobro poznan kot odličen amaterski fotograf, ki nas pogosto s fotoaparatom spremlja na naših aktivnostih. Tu še enkrat hvala vsem omenjenim, saj brez njih tega koledarja ne bi bilo. Razmišljate morda tudi o večjem stenskem koledarju, po obsegu, na primer z listi za vsak posamezni mesec ipd? Tako je, resno razmišljamo o tem, pa ne za to, da bi mogoče občani še več darovali na ta račun ali pa da bi bili zato stroški tiska višji, ampak resnično to za seboj potegne dodatne logistične izzive. Veliko ljudi si želi večlistnega, vendar je tu glavni problem logistika – kako nositi od vrat do vrat večjo količino koledarjev. Ko gre ekipa na teren s seboj nosi po več kot 100 koledarjev in dokler je to enolistni koledar se da, 12-listni koledarji bi zadeve bistveno otežili. Ampak dejansko vsako leto razmišljamo o tem, da gremo v takšen tip koledarja, saj predvsem starejši občani želijo bolj pregleden koledar, po možnosti takšnega, setvenega, kot pravijo in da je možno še kaj dodatno naj zapisati. Najverjetneje bomo slej ali prej ubrali srednjo pot in izdelali 6-listni koledar – tudi ti znajo biti zelo lepi in uporabni. Ste kdaj razmišljali morda še o kakšni drugi tovrstni akciji? Na primer o namiznih koledarjih, prazničnih decembrskih voščilnicah ipd? Idej je ogromno, je pa dejstvo, da smo gasilci vsako leto bolj in bolj obremenjeni z našo osnovno dejavnosti, zaščito in reševanjem. Vse več je nekih zahtevnejših intervencij, izrednih dogodkov vsako leto več in več, vse več je potreb po izvajanju požarnih straž in drugih aktivnostih, ki naše člane, ki so v večji meri prostovoljci, bremenijo v smislu, da morajo vse več prostega časa porabljati za gasilstvo. Operativni člani se kljub temu vsako leto odlično odzovejo na akcijo in sodelujejo pri raznašanju koledarjev, nekateri malo bolj, drugi malo manj, malo je tistih, ki ne razumejo, da je tudi to del tega našega prostovoljnega gasilstva in kako pomemben vir financiranja. Zadevo smo resnično sedaj že dodelali skoraj do perfekcije. Trbovlje imamo razdeljene na 52 približno enakih delov kar se tiče časa, ki se ga porabi za raznašanje koledarjev, tako da si člani izberejo katero lokacijo želijo obdelati, gredo na teren, na koncu pa poročajo o izkupičku. Sistem je začel razvijati v začetku trenutni namestnik poveljnika Anžej Sticher, nato pa je zadevo prevzela naša članica Tjaša Šorli, ki dejansko sedaj projekt vodi v celoti, tako da drugi nimamo veliko dela. Se pa gasilci vedno radi lotimo takšnih akcij, sploh, če so za dober namen. Vsako leto sodelujemo pri izvedbi akcije Manj svečk za manj grobov, tudi letos je kar nekaj članov sodelovalo in delilo dobrodelne zastavice ter tako zbiralo sredstva, ki so jih letos v organizaciji CSD Trbovlje in OZRK Trbovlje namenili našemu someščanu Denisu, o čemer ste lokalni mediji že poročali. Mimogrede, ta akcija še poteka in sredstva se še vedno zbirajo. V letu 2020 smo organizirali in izvedli večjo humanitarno akcijo ob potresu v hrvaški Petrinji in tako zbrali za cel konvoj vozil humanitarnih sredstev za prizadete. Zadnji dan leta 2020 pa smo Petrinjo še enkrat obiskali in razdelili preko sto električnih radiatorjev, ki jih je doniralo podjetje Rexel, d.o.o. ter se tako nazaj domov vrnili malo pred polnočjo in le še nazdravili skupaj. Poskušamo se vključevati tudi v vse druge lokalne akcije, ki potekajo za dober namen, v obsegu, ki nam ga dopušča naš čas.