Na Čemšeniku slovesnost ob 80-letnici Revirske partizanske čete

Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi in Občina Zagorje ob Savi vabita na osrednjo slovesnost ob 80. obletnici ustanovitve Revirske partizanske čete, ki bo v nedeljo, 1. avgusta 2021, ob 11. uri na Čemšeniški planini, pri pomniku revirski četi.
Slavnostni govornik bo prvi predsednik samostojne in neodvisne Slovenije Milan Kučan, v kulturnem programu pa bo bosta sodelovala Moški pevski zbor Loški glas in harmonikar Jernej Pikel.
Prireditve se lahko udeležijo obiskovalci, ki izpolnjujejo enega od PCT pogojev.

Foto: ČZ

Za najdaljšo stezo 5 milijonov

Občina Zagorje je bila uspešna na razpisu za sofinanciranje operacije, ki se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Dobili so 5 milijonov evrov za gradnjo nove kolesarske steze, ki bo nadaljevala obstoječo v Zagorju. V dolžini okoli 7,7 km bo povezala center Zagorja še z naseljema Kisovec in Izlake do Orehovice.
Kolesarska steza bo omogočala povezovanje kolesarskega prometa z javnim avtobusnim in železniškim prometom. Povezala bo avtobusna postajališča na Izlakah, Kisovcu in Zagorju ter tako bistveno izboljšala njihovo dostopnost s kolesom, navsezadnje pa bo izboljšala tudi privlačnost kolesarjenja v kombinaciji z javnim potniškim prometom. Boljša bo tudi dostopnost s kolesom do železniške postaje Zagorje, kjer je urejena javna kolesarnica.

Za gradnjo kolesarske steze je že objavljen razpis, ki je odprt do 10. avgusta. Naložba bo predvidoma v celoti zaključena do marca 2023, s tem pa bo v občini Zagorje zgrajena najdaljša kolesarska steza v tem delu Slovenije, ki bo skupaj z že zgrajenimi kolesarskimi potmi merila okoli 10 kilometrov.

Foto: ČZ

Roglič dobil zlato kolo na zasavskem Mont Everestu

Poleg številnih drugih čestitk in obeležij, ki jih za olimpijsko zlato medaljo te dni od povsod prejema Primož Roglič, so enega od koles, obarvanega v zlato barvo, postavili tudi na dimnik nekdanje TET.
Svojevrstna omenjena čestitka je tako tudi na najvišji stavbi v Evropi in 7. najvišjem dimniku na svetu.

Foto: Občina Zagorje

Na Gvidu naselje res šele leta 2035?

Občina Trbovlje je skladno s prostorskimi načrti že lansko leto napovedala odstranitev naselja vrtičkarskih in drugih objektov na območju Gvido. Porušena je večina objektov, stoji še nekaj garaž, stanovanjska hiša in objekt, v katerem so lakirali avtomobile.
Občina Trbovlje namerava na zemljišču, ki ga je odkupila od RTH v likvidaciji, urediti in revitalizirati degradirane površine in postaviti naselje individualnih stanovanjskih hiš. Za omenjene načrte nameravajo pridobiti tudi evropska sredstva.
Ker stvari že nekaj časa stojijo in mirujejo, so se pojavila različna ugibanja, kaj bo z Gvidom oziroma napovedovanimi načrti. Med drugim je slišati, da je Občini zmanjkalo denarja in podobno, ena zadnjih neuradnih informacij pa je, da naj bi bilo zaradi narave terena in posledic rudarjenja za realizacijo kakršnega koli načrta postavitve stanovanjskih hiš treba počakati do vsaj leta 2035.

Bo treba čakati?
»Tudi za zemljišče na Gvidu so bile pred leti že narejene geološko geotehnične raziskave, ki so pokazale primernost tal za postavitev manjših, oziroma lažjih objektov. Občina Trbovlje tudi sama načrtuje ponovitev geoloških raziskav, saj so se tla v tem vmesnem času še dodatno konsolidirala in bodo rezultati po pričakovanjih samo še bolj ugodni. Na Gvidu so že sedaj stali objekti brez dodatnih utrjevalnih del,« pravijo na Občini. Vendar je po mnenju nekaterih razlika, ali na parceli stoji vrtičkarska lopa, manjši vikend, garaža in podobno ali pa stanovanjska hiša.

»Vse informacije v zvezi z rudarjenjem in posledicami ter podatki smo poslali na Občino, da bodo lahko to upoštevali pri projektiranju. Neposredni vpliv na del tega območja so imeli v novejšem času odkopi v Frančiška polju, kjer pa se je odkopavanje končalo v prvi polovici 90-ih let. Kakšnih odprtih jamskih prostorov spodaj ni. Geologija je dokaj poznana, saj smo na tem delu imeli kar nekaj raziskovalnih vrtin, vendar pa le ta za samo pozidavo ni aktualna, razen za izračune globalne stabilnosti. Za samo temeljenje je bolj interesantna zgornja plast, ki pa jo kot povsod na rudniških površinah sestavljajo nasipi. Ti pa so zelo heterogeni, tako da bodo morali njihovo nosilnost določevati praktično za vsak objekt posebej. Lokalna nestabilnost, povezana s hribinsko vodo, se kaže le na enem mestu – nad tistim, kjer so kar naprej poškodbe na industrijski cesti preden prideš na Gvido, kar pa smo tudi javili. O tem, koliko je treba počakati s pozidavo je po našem mnenju brez veze polemizirati. Bolj je smiselno razmišljati o tem, kakšne vrste konstrukcij so primerne, kakšno mora biti temeljenje, kako urediti dreniranje in odvodnjevanje…in podobno, kar pa je stvar gradbene stroke,« pa pravijo o tem na RTH.

Foto: ČZ

Rogliču se doma obeta kip

Primožu Rogliču se po največji kolajni, ki jo športnik lahko osvoji, zlati olimpijski, obeta še prav posebno obeležje. V domačem Zagorju ob Savi namreč razmišljajo, da bi ga za njegove športne dosežke počastili tudi s kipom.
Pobudo o tem je prav na dan Rogličeve osvojitve zlatega odličja dal župan Matjaž Švagan. Občina Zagorje je slovenski Pošti predlagala tudi izdajo spominske poštne znamke šampiona, njegovo ime pa bo dobila tudi 10-kilometrska trasa Zagorje – Orehovica, ki je sicer najdaljša kolesarska pot v tem delu Slovenije.
Župan bo idejo o postavitvi kipa predlagal občinskim svetnikom, če bo potrjena, pa se bodo projekta šele lotili. Potrebno bo poiskati primerne lokacije, sprožiti vse upravne postopke in pridobiti dovoljenja, izbrati ustvarjalca, določiti podobo kipa, zagotoviti vire financiranja in podobno. »K realizaciji ideje bomo povabili tudi Primoža. Vsekakor ga bomo vprašali tudi, ali se s kipom strinja, vprašali pa ga tudi za mnenje o njegovi podobi, ko bo izdelana idejna zasnova,« pravi zagorski župan.
Obeležij ima Roglič v domačem kraju že nekaj. Pano z njegovo podobo in zastavicami v rondoju v mestnem središču, pred Izlakami obeležje v obliki kolesa z napisom, ob vsakem njegovem uspehu zagorske ulice okrasijo z zastavami in jih obarvajo v različne barve, je pa tudi najmlajši zagorski častni občan. Rondo z Rogličevim panojem je zaradi najvišjega olimpijskega odličja trenutno obarvan v zlato barvo.

Foto: Občina Zagorje

Olimpijskemu Rogliču pisali tudi domačini

Zagorje je danes v zraku, saj ima olimpijskega prvaka. Primož Roglič je v kronometru na olimpijskih igrah v Tokiu dobesedno pometel s konkurenco in prikolesaril olimpijsko zlato. Pri tem ga je spodbujala tudi glasna množica navijačev, ki sta se ji na zagorski ploščadi pridružila tudi Primoževa starša. Množica, ki je njegovo tekmo spremljala preko velikega platna in ob komentiranju Vala 202, je bila s Primožem v vseh trenutkih, manjkalo ni glasnih vzklikov, predvsem pa so tekle tudi solze sreče.

Primožu je čestitko v imenu Zagorja poslal tudi župan Matjaž Švagan, ki je v brzojavko zapisal: »Dragi Primož! Ure in ure  odrekanja, nečloveških naporov ob treningih in tekmah, poškodbe in solze razočaranja. Vse to je pozabljeno v trenutku, ko si na noge dvignil cel svet, še posebej svoje Zagorje. S tabo in zate smo dihali, stiskali pesti, navijali. Naš glas je šel zate vse do Tokia. S solzami sreče v očeh ti iskreno čestitamo, naš olimpijski prvak! S ponosom in globokim spoštovanjem!«

Rajanje na mestni ploščadi se nadaljuje, v zlato barvo je že odeta Primoževa podoba v mestnem rondoju, kisovška družba Skitti pa je že izdelala velike zlate olimpijske medalje, ki bodo poleg zastav in Stoklasove silhuete krasile mesto.

Foto: Jure Banfi

Raziskave na Lakonci znane predvidoma konec meseca

Terenske raziskave na Lakonci, ki jih v zvezi z načrti o postavitvi zelene steklarne izvaja Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, bodo predvidoma trajale do konca tega meseca. Vrtalni stroji raziskujejo do globine 33 metrov. Najgloblja vrtina je predvidena na 35,5 metrih.
»Vse gre hitreje kot so izvajalci pričakovali. Zaenkrat ni bilo zaznanih nobenih posebnosti, več pa bo znanega po dokončnih rezultatih terenskih in nato še laboratorijskih preiskav. Globine vrtanja so različne po posameznih vrtinah, odvisno od višine nasutega materiala. To ni po vsem platoju enako. Na tem območju bivšega dnevnega kopa Dobrna so nasipi visoki tudi do 45 metrov, zato je potrebno pridobiti podatke za čim večje globine,« pravijo na Občini Trbovlje.
Kaj pa bo v primeru, če se na podlagi rezultatov izkaže zemljišče za neprimerno za industrijsko namembnost? Za kaj se bo potem zemljišče uporabilo? »Sedanje obsežne raziskave so potrebne zaradi zelo zahtevnih tehnologij nove tovarne. Že pred leti pa so bile tu narejene geološko geotehnične raziskave, ki so pokazale, da je teren primeren za montažne pritlične hale oziroma druge objekte. Tako da v vsakem primeru je to zemljišče namenjeno vzpostavitvi obrtno industrijske cone,« odgovarjajo na Občini.

Nemalo občanov ima glede raziskav in samega nameravanega projekta zelene steklarne pomisleke glede terena tudi zaradi Bukove gore na drugi strani ceste. S hriba, ki so ga pred desetletji tako rekoč prepolovili zaradi deponije in tudi nanj naselili muflone, se že leta kruši nevarno kamenje, se osipa in podobno. Nekateri menijo tudi, da se bodo zaradi dodatnih gradbenih ter raziskovalnih del, še dodatnega povečanja prometa s težkimi vozili in drugih stvari še dodatno povečali tresljaji in bo prihajalo do še več krušenj. »Bukova gora je bila že v času obstoja RTH sanirana z vzpostavitvijo teras in ozelenitvijo le-teh. Vsekakor nekaj let traja, da se takšna tla »umirijo«, vendar pa v nobenem od do sedaj pripravljenih elaboratov primernosti tega območja za nadaljnji razvoj Bukova gora ni bila izpostavljena kot omejitveni dejavnik,« pojasnjujejo na Občini.
Mnogo jih tudi ugiba, kako bo videti sobivanje, če bo tovarna z vsemi pripadajočimi objekti zgrajena. Nekaj metrov proč namreč Občina Trbovlje po odstranitvi vrtičkarjev in na črno postavljenih objektov načrtuje postavitev novega naselja individualnih stanovanjskih hiš.

Foto: Občina Trbovlje

Tokio doma tudi v Zagorju in Hrastniku

Ker slovenski navijači športnih junakov ne morejo spremljati v Tokiu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašajo po Sloveniji s terenskim studiem in navijaškim središčem.
V družbi prijateljev boste lahko v živo spremljali in na velikem zaslonu gledali uspehe slovenskih športnikov. Ob pomoči izkušenih radijcev se boste lahko preizkusili v vlogi športnega reporterja, v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije pa tudi v različnih športih, od namiznega tenisa do juda. Z vprašanji gostom boste pomagali ustvarjati radijski program, poskrbljeno bo za koncerte lokalnih glasbenikov, po vrnitvi iz Tokia v domovino pa boste na posameznih lokacijah predvidoma srečali tudi slovenske junake.
Olimpijski del programa bodo vsak dan začeli zgodaj zjutraj. Reporterji bodo na prizoriščih spremljali nastope slovenskih športnikov in poskrbeli za nepozabne radijske prenose.

Terenski del programa bo med olimpijskimi igrami oddajal vsak dan med 10.00 in 15.30, ob nedeljah do 18.30.
S celotno ponudbo dejavnosti bodo 27. in 28. julija prišli tudi v Zagorje, 29. in 30. julija pa v Hrastnik.

Foto: ČZ

Glede golobov opomini, omejevanja populacije ne načrtujejo

Občina Trbovlje je v teh dneh izdala poziv občanom, ki hranijo golobe. Pozivajo jih, da naj v mestu teh ptic ne hranijo in dodala nekaj razlogov, zakaj ne. Vsi pa se s tem ne strinjajo.
Število teh ptic je možno obvladovati tudi prav s hranjenjem, ki je sicer obenem za nekatere tudi problem. Obstaja  kontracepcijska krma, ki preprečuje razmnoževanje.
»Občina Trbovlje se v preteklosti ni lotila poskusa omejitve števila golobov s kontracepcijsko krmo, niti zaenkrat tega ne načrtujemo. Kot smo seznanjeni, so takšen poskus izvedli leta 2003 v Novi Gorici in sicer pod okriljem Veterinarske fakultete v Ljubljani – Inštitut za higieno okolja in živali z etologijo. Njihove ugotovitve so bile bolj v smeri priprave Odloka, ki takšna ravnanja ljudi prepoveduje in osveščanju občanov, kot pa v učinkovitosti omenjene metode. Ugotovili so namreč precej pomanjkljivosti te metode in tudi negativne možne posledice na populacije ostalih ptic v tem okolju. Na Nacionalnem laboratoriju za okolje in hrano, ki sicer izvaja deratizacijo in dezinsekcijo, tega ne izvajajo,« pravijo na Občini Trbovlje na naše vprašanje, ali so kdaj preizkusili tovrstno metodo oziroma ali morda razmišljajo o njej.

V prestolnici kontracepcijska krma učinkovita
Drugačno mnenje in izkušnje o tem pa ima nekdanja uslužbenka Mestne občine Ljubljana, ki se je ukvarjala s tovrstnimi stvarmi in kjer so se omejevanja golobje populacije pred leti lotili sistematsko. »V MOL smo najprej spremljali število golobov. Potem se je vzelo vzorce blata za ugotavljanje prisotnosti zajedavcev. Pri štetju živali je bilo ugotovljeno, da stanje glede števila sploh ni tako kritično, kot je bilo prikazovano in tudi zdravstveno stanje še zdaleč ne tako kritično in slabo kot zatrjevano v prijavah in obvestilih. Nato se je za lokacije z največ golobi kupilo sterilizacijsko krmo. Šlo je za tekočino, v katero so namočili hrano za golobe. Hranjenje se je izvajalo po navodilih določen čas. Rezultati so pokazali zmanjšanje števila golobov, zato se je s takšnim hranjenjem prenehalo. Zaradi morebitnega vpliva na druge ptice, čeprav bi kakšnim vranam denimo vse prej kot škodovalo, se je MOL kasneje odločila za postavitev golobnjakov. Z njimi se je golobom omogočila namestitev in bivanje, hranjenje, se jim je pa pobiralo jajca in se jih nadomeščalo z umetnimi. Zadnja leta pa golobnjaki žal samevajo, kar je škoda,« pravi.

Krivo tudi nepravilno odlaganje smeti in odpadkov
Krmljenje golobov pa še zdaleč ni edini ali največji vzrok za njihovo prisotnost, ki sicer moti marsikoga. Med drugim se hranijo tudi iz smeti in odpadkov, ki jih občani nepravilno in neodgovorno odlagajo, med njimi tudi tisti, ki jih golobi motijo. Glede na to, koliko je takšnih primerov in to vsakdan, bi bilo vsekakor smiselno in tudi nujno opozarjati tudi na takšno ravnanje, kršitelje pa kaznovati.
Če so golobi moteči, se jih lahko ubranimo tudi na drugačne načine, ki so ne le učinkoviti, ampak tudi niso mučenje živali. DOPPS denimo za preprečevanje gnezdenja golobov na balkonih predlaga kombinacijo različnih ukrepov. Predvsem naj stanovalci ne puščajo hrane na balkonu. Pri nameščanju odganjalcev je pomembno, da niso statični, ampak da se premikajo. Pomagajo zaščita balkona z mrežo proti komarjem, mehanske zaščite v obliki špic, ki jih lahko namestimo na police ali ograjo, na voljo so tudi zvočna odvračala, ki pa so lahko moteča za ostale prebivalce, morda celo bolj kot golobi sami.
V kolikor so v okolju, kjer so golobi, tudi njihovi naravni sovražniki, denimo kanje in kot je to na primer na trboveljski Opekarni, pa narava že sama uravnava stanje.

Foto: Pixabay

Asfaltiranje Ulice prvoborcev končano

V sklopu modernizacije mestnih ulic so v Zagorju zaključili asfaltiranje Ulice prvoborcev. V sklopu del so zamenjali spodnji in zgornji ustroj cestišča, ob tem pa so namestili tudi novo javno razsvetljavo. S tem je po Fakinovi ulici, Naselju Srečka Kosovela (1. in 2. pentlja), Prešernovi cesti, Vrtni ulici, Na Bregu, Partizanski cesti, Cankarjevem trgu in Marnovi ulici modernizirana še ena ulica v Zagorju. V sklopu modernizacije mestnih ulic bo obnovila še Ulico talcev, kjer dela že potekajo in del Pintarjeve ceste.

Foto: ČZ