Občina Trbovlje je v teh dneh izdala poziv občanom, ki hranijo golobe. Pozivajo jih, da naj v mestu teh ptic ne hranijo in dodala nekaj razlogov, zakaj ne. Vsi pa se s tem ne strinjajo.
Število teh ptic je možno obvladovati tudi prav s hranjenjem, ki je sicer obenem za nekatere tudi problem. Obstaja kontracepcijska krma, ki preprečuje razmnoževanje.
»Občina Trbovlje se v preteklosti ni lotila poskusa omejitve števila golobov s kontracepcijsko krmo, niti zaenkrat tega ne načrtujemo. Kot smo seznanjeni, so takšen poskus izvedli leta 2003 v Novi Gorici in sicer pod okriljem Veterinarske fakultete v Ljubljani – Inštitut za higieno okolja in živali z etologijo. Njihove ugotovitve so bile bolj v smeri priprave Odloka, ki takšna ravnanja ljudi prepoveduje in osveščanju občanov, kot pa v učinkovitosti omenjene metode. Ugotovili so namreč precej pomanjkljivosti te metode in tudi negativne možne posledice na populacije ostalih ptic v tem okolju. Na Nacionalnem laboratoriju za okolje in hrano, ki sicer izvaja deratizacijo in dezinsekcijo, tega ne izvajajo,« pravijo na Občini Trbovlje na naše vprašanje, ali so kdaj preizkusili tovrstno metodo oziroma ali morda razmišljajo o njej.
V prestolnici kontracepcijska krma učinkovita
Drugačno mnenje in izkušnje o tem pa ima nekdanja uslužbenka Mestne občine Ljubljana, ki se je ukvarjala s tovrstnimi stvarmi in kjer so se omejevanja golobje populacije pred leti lotili sistematsko. »V MOL smo najprej spremljali število golobov. Potem se je vzelo vzorce blata za ugotavljanje prisotnosti zajedavcev. Pri štetju živali je bilo ugotovljeno, da stanje glede števila sploh ni tako kritično, kot je bilo prikazovano in tudi zdravstveno stanje še zdaleč ne tako kritično in slabo kot zatrjevano v prijavah in obvestilih. Nato se je za lokacije z največ golobi kupilo sterilizacijsko krmo. Šlo je za tekočino, v katero so namočili hrano za golobe. Hranjenje se je izvajalo po navodilih določen čas. Rezultati so pokazali zmanjšanje števila golobov, zato se je s takšnim hranjenjem prenehalo. Zaradi morebitnega vpliva na druge ptice, čeprav bi kakšnim vranam denimo vse prej kot škodovalo, se je MOL kasneje odločila za postavitev golobnjakov. Z njimi se je golobom omogočila namestitev in bivanje, hranjenje, se jim je pa pobiralo jajca in se jih nadomeščalo z umetnimi. Zadnja leta pa golobnjaki žal samevajo, kar je škoda,« pravi.
Krivo tudi nepravilno odlaganje smeti in odpadkov
Krmljenje golobov pa še zdaleč ni edini ali največji vzrok za njihovo prisotnost, ki sicer moti marsikoga. Med drugim se hranijo tudi iz smeti in odpadkov, ki jih občani nepravilno in neodgovorno odlagajo, med njimi tudi tisti, ki jih golobi motijo. Glede na to, koliko je takšnih primerov in to vsakdan, bi bilo vsekakor smiselno in tudi nujno opozarjati tudi na takšno ravnanje, kršitelje pa kaznovati.
Če so golobi moteči, se jih lahko ubranimo tudi na drugačne načine, ki so ne le učinkoviti, ampak tudi niso mučenje živali. DOPPS denimo za preprečevanje gnezdenja golobov na balkonih predlaga kombinacijo različnih ukrepov. Predvsem naj stanovalci ne puščajo hrane na balkonu. Pri nameščanju odganjalcev je pomembno, da niso statični, ampak da se premikajo. Pomagajo zaščita balkona z mrežo proti komarjem, mehanske zaščite v obliki špic, ki jih lahko namestimo na police ali ograjo, na voljo so tudi zvočna odvračala, ki pa so lahko moteča za ostale prebivalce, morda celo bolj kot golobi sami.
V kolikor so v okolju, kjer so golobi, tudi njihovi naravni sovražniki, denimo kanje in kot je to na primer na trboveljski Opekarni, pa narava že sama uravnava stanje.
Foto: Pixabay