Zagorski župan Matjaž Švagan je oktobra občinski svet seznanil s pobudo Meddruštvenemu odboru planinskih društev Zasavja in Posavja in Planinskemu društvu Zagorje, da Občina Zagorje ob Savi prevzame lastništvo planinskega doma na Zasavski Sveti gori, poskrbi za ureditev, pokrije vse odprte stroške ter pomaga pri iskanju primernega najemnika. Z Jožetom Prahom, predsednikom Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja in Posavja, je v teh dneh dosegel dogovor o brezplačnem prevzemu planinskega doma. Občina bo zato stroške vključila v predlog proračuna za prihodnje leto. »Zasavska Sveta gora je pomembna planinska in turistična točka naše občine, naš planinski dom pa ima dolgo tradicijo srečevanj ljubiteljev hribov in gora, je prostor druženj in prijateljskih srečevanj. Želimo si, da bi znova zaživel in postal prijetno zatočišče za vse, ki radi zahajajo tja. Računam, da bo pogodba podpisana v prvem kvartalu leta 2027,« pravi župan.
Na igrišču pred Partizanom v Zagorju obiskovalcem pripravljajo zimsko pravljično drsalno doživetje. Na siceršnji betonski površini bo 6. decembra odprtje pokritega pravljičnega drsališča. Na 10 × 20 metrov veliki drsalni površini bo v decembru in januarju prostora za vse generacije – od najmlajših, ki bodo prvič stopili na drsalke, do mladostnikov, željnih zabave, in odraslih, ki bodo lahko uživali v umirjenih plesnih korakih na ledu. Drsališče bo v tem času odprto vsak dan. Drsalke in ostale rekvizite za učenje drsanja si bo mogoče tudi izposoditi.
Foto: ilustrativna fotografija Občine Zagorje in ČZ
Zaradi del na kanalizacijskem omrežju na območju Narofa na Izlakah je do 24. decembra 2026 vsak dan med 7.30 in 15.30 za promet popolnoma zaprta občinska cesta JP 982751 (Narof–Lipovšek) med hišnima številkama Narof 7 in Narof 17. Zapora poteka v intervalih do 60 minut. Dostop do stanovanjskih hiš je zagotovljen za pešce, prav tako je zagotovljen dostop za interventna vozila.
V zasavski regiji sta sinoči dve občini že dobili nova prva moža. Nova stara, saj v nova mandata vstopata zagorski in trboveljski. Matjaž Švagan je po doslej znanih podatkih v Zagorju dobil 79 odstotkov glasov, Zoran Poznič pa v Trbovljah 62,11. V Litiji in Hrastniku pa bo na občinsko oblast za naslednji mandat potrebno še počakati. Aktualni litijski župan Franci Rokavec, ki je prejel 42,62 odstotkov glasov, se bo pomeril z Iztokom Izlakarjem, ki je dobil 37,23 odstotkov, hrastniški Marko Funkl pa z 42,71 odstotkov z Valentino Moljk, ki je v prvem krogu prepričala 40,82 odstotkov volivcev. Hrastnik in Litija sta tako med 45 slovenskimi občinami, v katerih bodo kandidati merili moči v drugo.
Legendarni trboveljski dimnik nekdanje Termoelektrarne že desetletja spi, vsake toliko pa se prebudi in malce pretegne betonske ude. Najvišji evropski in sedmi najvišji svetovni dimnik je bil spet prizorišče ekstremne pustolovščine. V preteklosti so nanj kljub uradnemu zaprtju plezali različni pustolovci, nanj se je povzpelo že nekaj znanih Slovencev in sloviti Dunking Devils, na vrhu so že plesali, nanj obeležijo zmage Primoža Rogliča in podobno. Idejo tudi skočiti ali poleteti z njega so tudi že imeli nekateri, poleteti iz njegove notranjosti še višje pa so se lotili sedaj. Svojo zgodovino sta se odločila poskusiti napisati na njem tudi Red Bull B.A.S.E. skakalca Dani Roman in Fred Fugen. Iz notranjosti velikana so ju katapultsko izstrelili nad okoliške hribe in sta si za nekaj trenutkov s perspektive oblakov ogledala del Slovenije daleč okoli Zasavja.
Prespali v vesolju Projekt nikakor ni bil “prišel, videl, zmagal”, razvijali so ga dve leti in pol. Toliko je bilo potrebno za raziskave novih možnosti skokov B.A.S.E. z mehansko izstrelitvijo. Projekt Red Bull Human Catapult za izstrelitev posameznega skakalca in dveh skupaj je nastajal v dimniku dva meseca. Dunking Devils Squad so posebej za to razvili katapult z dvotonskim sistemom mehanizma za izstrelitev, dolgega šestdeset metrov. Najtežji izziv je bil s hitrostjo uskladiti njeno potrebno in največjo nadzorovano izstrelitev. Izstrelilni katapult je tehtal 6 ton. Zaradi velikosti so ga dostavili v več manjših delih, saj drugače ni bilo mogoče. Za prevoz je sicer bilo potrebno splezati na vrh dimnika po zunanji strani, nato pa sestaviti dvigalo za katapult in delavce. Jeklena konica dvigala je merila več kot 700 metrov. V času nastajanja projekta so delali vse tedne, razen ob nedeljah, vsak dan po 14 ur. Zaradi narave dela in potreb so eno noč prespali tudi kar na lokaciji, tako rekoč v vesolju. Prenočili so namreč na vrhu dimnika, ki ob močnih vetrovih s Kuma in drugod kljub visokim protipotresnim blokadam niha v levo in desno tudi po meter in pol. Po skoraj treh mesecih je bilo vse pripravljeno za podvig. Skakalca sta v 2,15 sekunde od 0 poletela do 180 kilometrov na uro, kolikor je hitrost znašala pri poletu iz dimnika navpično v zrak. Po trenutku breztežnosti na najvišji izstrelitveni točki se je smer obrnila v prosti pad in pristanek.
Hello domačim Čeprav dogajanje na nebu ni trajalo dolgo, sta kljub temu, če se malce pošalimo, za hip lahko iznad oblakov skoraj pomahala domačim v Španijo in Francijo. Skakalca sta se z izstrelitvijo v osrčju Slovenije vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Dani Roman ima za seboj že približno 10500 skokov. »Stojiš v kapsuli in čakaš na odštevanje. Ko je do izstrelitve še pet sekund, globoko vdihneš in napneš vse mišice. Potem pa samo bam! Letiš vse višje in višje, potem pa imaš nenadoma občutek, kot da se vse okoli tebe odvija v počasnem posnetku, preden začneš znova pospeševati proti tlom. Občutek je povsem nadrealističen in neverjetno zabaven,« je povedal. Tudi Fred Fugen je kljub več kot 21500 predhodnim izkušnjam nad dogajanjem bil navdušen. »To, kar se je dogajalo tukaj, je res noro. Podajali smo se v popolnoma neznano in zanašati smo se morali na svoje izkušnje iz samega B.A.S.E. skakanja. Na kaj takega se preprosto ne moreš pripraviti s treningom, vendar sva ekipi Dunking Devils Squad popolnoma zaupala. Dejstvo je, da so tudi sami športniki in akrobati ter da razumejo, kako pomembno je dati prednost varnosti in nadzoru pred doseganjem največje možne moči. To nama je vlilo popolno zaupanje vsakič, ko sva stopila v izstrelitveno kapsulo,« je strnil. Roman je dosegel rekord za največjo doseženo višino pri izstrelitvi človeka s katapultom s poletom 100,36 metra više od dimnika, s Fugnom pa sta postavila še rekord za največjo višino pri istočasni katapultni izstrelitvi dveh ljudi. Njun uradni seštevek je izmerjen 151,72 metra, pri čemer je Roman dosegel 75,97 metra, Fugen pa 75,75 metra višine nad dimnikom.
Gradbena dela pri obnovi stavbe Partizan v Zagorju ob Savi, kjer bo imel svoje prostore Preplet – Zasavsko učno stičišče, so v zadnji fazi. Zaključena naj bi predvidoma bila konec tega meseca. Trenutno vgrajujejo sanitarno keramiko, belijo prostor in montirajo svetila, sledi montaža vrat in postavitev osnovnega pohištva v pisarni, sprejemnici in kavarni. V Prepletu trenutno pripravljajo potrebno idejno dokumentacijo za opremo, namenjeno izobraževalnemu delu stičišča, sledilo bo naročilo, prav tako je v pripravi seznam potrebne didaktične opreme. Šole, vključene v Preplet, trenutno izvajajo aktivnosti medpredmetnega poučevanja, implementacije sodobnih načinov poučevanja ter načrtnega in sistematičnega razvijanja digitalnih, trajnostnih in podjetnostnih kompetenc.
V drugi polovici aprila prihodnje leto načrtujejo prvi večji dogodek, imenovan Prepletanje, na katerem bo uradno odprtje, prikaz doseženih sprememb in ciljev na šolah ter prvo usposabljanje za učitelje v učilnici prihodnosti. Šole načrtujejo prve obiske učnega stičišča. Preplet je regionalni izobraževalni projekt, ki povezuje 16 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz celotne zasavske regije. Vodi ga Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi kot nosilka Konzorcija VIZ Zasavje.
V sklopu sanacije lokalnih cest in javnih poti v zagorski občini so zaključili asfaltiranje javnih poti JP 981901 Medija–Hmeljno in JP 982841 Podlipovica–Suhi potok. Pri prvi je šlo za 740 metrov obnovljene poti, pri drugi pa za 180 in 460 metrov. Ta teden poteka še priprava za asfaltiranje v KS Čemšenik proti zaselku Prpeče in nad športnim igriščem. V načrtu so še obnove JP 981131 Čolnišče–Vrh, JP 980741 Ravenska vas–Javor, LC 480111 Vizgarje–Ravenska vas, JP 982703 Loke–Dolšina, JP 982771 Šemnik–Groboljšica, JP 982772 Šemnik–Rančigaj in LC 480011 Zagorje–V Zideh (Rove). Obnove odsekov so odvisne od vremenskih razmer, skrajni rok za dokončanje pa je konec aprila prihodnje leto.
V zagorski občini nadaljujejo z urejanjem kolesarskih stez. Podpisana je pogodba za relacijo med Glasbeno šolo in EPC Selo. Z gradnjo nove kolesarske povezave bo urejen pomemben del trase, ki bo povezala območje od Glasbene šole proti Evroparku in z območjem proti Ravenski vasi in Trbovljam. Navezovala se bo na obstoječo kolesarsko pot od železniške postaje v smeri središča Zagorja ob Savi. Gre za 1090 metrov novih kolesarskih poti, naložba je vredna 1.659.900 evrov, od tega bo 1.325.915 upravičenih stroškov prispeval evropski kohezijski sklad, 233.985 evrov državni proračun, Občina pa bo iz proračuna namenila 100.000 evrov za nekatera dodatna dela. Pri Glasbeni šoli bo zgrajena tudi nova brv čez potok Kotredeščica. Od tam bo steza potekala po Prešernovi cesti, nato ob Kotredeščici, mimo ribnika ter se nadaljevala proti lokalni cesti v smeri Ravenske vasi. Tam bo zgrajena še ena nova brv čez Kotredeščico za kolesarje in pešce. V sklopu projekta bodo urejene tudi pločniki, ki bodo izboljšali pogoje za varno pešpot. Urejeni bodo tudi prehodi za pešce in kolesarje ter območje križišča proti Selu in Ravenski vasi. Ob kolesarski poti bosta prav tako urejeni počivališči. Z novo kolesarsko povezavo bo Zagorje pridobilo dodatne urejene površine za kolesarje in pešce. Naložba bo prispevala k večji prometni varnosti, boljši povezanosti posameznih delov občine ter spodbujanju kolesarjenja kot zdrave in okolju prijazne oblike vsakodnevne mobilnosti. Trenutno pa potekajo dela tudi na kolesarski poti 71672, kjer poteka izgradnja nove brvi za kolesarje B5. Ta bo omogočala dvostranski promet kolesarjev preko potoka Kotredeščica med AHK Kržišnik in Farčnikovo kolonijo. Gre za lastno investicijo Občine Zagorje ob Savi. Cilj gradnje kolesarskih stez je ustvariti prijetnejše in varnejše okolje za vse udeležence v prometu ter občanom ponuditi še več možnosti za gibanje in trajnostne oblike prevoza.
V Zagorju so odprli prenovljeno pomožno nogometno igrišče z umetno travo. Športnikom, ki bodo na njem trenirali in tekmovali, ga je uradno predal v uporabo župan Matjaž Švagan. Ob tej priložnosti se je zagorski prvi mož pridružil tudi mladim športnikom. Na prvem treningu pred tekmo U11 Zagorje : Dragomer je branil domači gol.
»Zagorska dolina ima veliko odličnih športnikov, naša naloga je, da jim omogočimo kar najboljše pogoje za treninge in tekme. Naša največja skrb pa so mladi, ki jih želimo čim bolj motivirati za ukvarjanje s športom ali s kakršnimi koli drugimi dejavnostmi, s katerimi si krajšajo čas, se družijo, spoznavajo in medsebojno sodelujejo. Za to pa morajo seveda imeti ustrezne pogoje, kar je moja naloga in usmeritev Občine Zagorje ob Savi,« je ob tem povedal in dodal, da se bodo v kratkem umetne trave na igrišču razveselili tudi kisovški nogometaši.
Kot zadnjo na letošnjih lokalnih volitvah predstavljamo še zagorsko občino. Tokrat za župana kandidirata sedanji Matjaž Švagan in protikandidatka Tanja Brajer. Slednja se do zaključka redakcije ni odzvala na naša vprašanja.
Matjaž Švagan
Zakaj odločitev za kandidaturo? Odločitev sem sprejel po tehtnem premisleku, pogovoru s sodelavci, člani stranke Zagorje gre naprej in nenazadnje številnimi občani. Skupno smo prišli do odločitve, da sem na višku energije energije, zagona, moči, imam še veliko idej idej in predvsem znanja ter izkušenj za nadaljevanje dela. V zagorski dolini je še veliko stvari, ki jih moramo postoriti in trdno sem prepričan, da nam s skupnim delo lahko uspe narediti velike zgodbe, predvsem pa z nadaljevanjem naše socialne politike blažiti krizo, ki lahko pride zaradi vse višjih cen življenjskih stroškov in zajame vse državljane in državljanke. Veliko naložb je že v teku, številne so tik pred začetkom, zato bi bilo neodgovorno, da bi tako veliko breme naložili nekomu drugemu, saj smo mi začrtali program in številne naložbe že začeli, druge pa so v fazi usklajevanj. Čemu v kampanji dajete največ poudarka in zakaj? Predvsem želim poudariti, da ekipa Zagorje gre naprej ter občinski sodelavci z mano na čelu delamo dobro, pošteno in odgovorno do vseh prebivalcev zagorske doline in nenazadnje tudi do naše narave. Mislim, da nas že dobro poznajo, saj smo toplo sprejeti povsod, kamor pridemo. Sicer pa sem sam s svojimi sodelavci med ljudmi prisoten ves čas, ne le v mesecu volilne kampanje, zato dobro poznam njihove potrebe, želje in predloge. Čemu boste največ poudarka dali na funkciji, če boste izvoljeni in zakaj? Vsekakor bom nadaljeval svojo politiko odprtosti za vse, tudi za tiste, ki me kritizirajo in si želijo spremembe v občinskem vodstvu. V zagorski dolini nikoli nismo in nikoli ne bomo, vsaj dokler sem jaz na čelu občine, nikogar izključevali. Narejen imamo program razvoja naše občine, ki gre v smeri napredka. Se v primeru izvolitve nameravate lotiti kakšnega posebnega, zahtevnega projekta? Vsi projekti so zahtevni – vsak zase. Vsekakor pa bomo dali veliko poudarka urejeni, zeleni in trajnostni občini, zdravstvu, socialni varnosti in skrbi za starejše, kakovostnemu šolstvu in razvoju otrok, mladim in mladim družinam, prometni infrastrukturi in trajnostni mobilnosti, gospodarstvu, podjetništvu in novim delovnim mestom, športu, kulturi, kulturni dediščini in še bi lahko našteval. Vsekakor pa bomo skrbeli za uravnotežen razvoj vseh delov naše občine. Kako ocenjujete stanje občine, ki jo boste v primeru izvolitve prevzeli v vodenje naslednja štiri leta? Sam ocenjujem, da se je občina v zadnjih desetletjih močno spremenila. Iz sive, zaprašene doline v sodobno evropsko mesto, ki se lahko po svoji lepoti in urejenosti kosa z marsikatero prestolnico. Javne finance so stabilne, načrt razvojnih programov je dober. Lahko ocenim, da je zagorska dolina v odlični kondiciji. Kaj po vaše občina najbolj potrebuje? Potreb je seveda še zelo veliko. Če pa že moram izpostaviti najpomembnejše, so to varne in urejene ceste, tudi tiste, kjer ni veliko prometa, letno kopališče, ki ga žal že dolgo nimamo, a je v planu izgradnje, več stanovanj za mlade družine in urejeni šolski prostori. Ali boste začeli z dokončanjem ali nadaljevanjem kakšnega projekta ali s kakšnim novim? Vse, omenjeno v prejšnjem vprašanju, nas čaka. Kakšno vlogo po vaše ima in kakšen bo vaš pristop glede participativnega proračuna za soodločanje občanov glede projektov? Gre za pomembni oziroma potrebni način? V občini Zagorje ob Savi sicer nimamo participativnega proračuna, vsekakor pa je močno upoštevan glas ljudstva. Sam se sestajam s predsedniki in sveti krajevnih skupnosti, ki mi prenesejo potrebe, želje in ideje v svojih mikro okoljih, v skladu z razpoložljivimi sredstvi pa jih skušamo tudi realizirati. Kako sicer ocenjujete politično sceno in stanje v občini? Česa po vaše manjka? Je med oblastjo in opozicijo dovolj sodelovanja? Sodelovanje z občinskim svetom je odlično, prav tako s sveti krajevnih skupnosti. Seveda kdaj prejmemo tudi kritike, ki so mi, če so osnovane in korektne, motivacija za nadaljnje, še boljše delo. Kako ocenjujete medsebojno povezovanje, sodelovanje… zasavskih občin? Župani vseh štirih zasavskih občin dobro sodelujemo, se redno srečujemo na sestankih Sveta zasavske regije in drugih dogodkih, ki so povezani s skupnimi nalogami. Kakšen je po vašem mnenju položaj, stanje… zasavske regije v Sloveniji? Je dovolj posluha s strani države? Je zapostavljena? Zapostavljeni smo toliko, kolikor si dovolimo. Potrebni so dobri projekti, s katerimi lahko konkuriramo na državnih in evropskih razpisih ter jasen in odločen glas. Da nas slišijo in da smo slišani. Ena od t.i. najbolj perečih in dolgoletnih rak ran Zasavja so ceste, ki so pomembne za več različnih stvari. Ali po letih brez efekta glede predora in navezave na avtocesto, ki je velika in draga naložba, nameravate nadaljevati s prizadevanji za to? Ali iščete oziroma vidite kakšno drugo obliko za spremembo in izboljšanje? Kot predstavnik Zasavja v Državnem svetu RS si že ves čas prizadevam za izgradnjo predora Trbovlje – Prebold, ki bi omogočil predvsem Trboveljčanom in Hrastničanom hitrejši dostop do avtocestnega križa. S tem bom nadaljeval tudi v prihodnje.