V Zagorju so Dan slovenskih rudarjev letos obeležili že enajstič. Pred Rudarskim muzejem Zagorje v Kisovcu je RMED Srečno Zagorje pripravilo svečano prireditev. Rudarski pevski zbor Loški glas je pod vodstvom Luke Groboljška tradicionalno zapel rudarsko himno Stan rudarski bodi nam pozdravljen.

Poseben pozdrav so v uvodnem nagovoru namenili četi uniformiranih rudarjev, častnim skakačem in stoletnemu upokojenemu rudarju Lojzetu Medvešku.

Letošnja govornika sta bila predsednik društva Franci Brinovec in župan Matjaž Švagan.
Letos se je na prireditvi prvič predstavila Vokalno instrumentalna skupina Zvezdice, ki že tretje leto deluje pod okriljem Društva upokojencev Zagorje. Zapel je tudi nekdanji rudar elektrikar Uroš Ržišnik. Domen Baš in Marija Topole sta recitirala pesem Perkmandeljc – zasavski škrat iz knjige 7 zasavskih pravljičnih avtorice Mateje Virant Košak.

Na vsakoletni prireditvi ob dnevu rudarjev so tudi letos izvedli častni skok čez kožo. Malo posodobljen skok je pod vodstvom starešine rudarske čete Mitje Pavliča slovesno opravilo pet novih članov. Rudarskim vrstam so se pridružili Lojze Medvešek, Uroš Bokal, Dean Muhovec, Rifet Osmanović in Rade Mimić.

Foto: RMED

Društvo Perkmandeljc je dan rudarjev obeležilo tudi letos. Pred trboveljskim Rudarskim domom, kjer ima sedež Društvo prijateljev mladine Trbovlje, so pripravili krajšo slovesnost. Tradicionalno je zazvenela rudarska pesem, zbrane je pozdravil predsednik društva Anton Lisec, nagovorila jih je tudi sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek, za kulturni del pa je poskrbelo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Na proslavi tudi ni šlo brez podzemnega rudarskega škrata Perkmandeljca. Ob letošnjem rudarskem prazniku v rudarski stan niso sprejeli nobenega novega člana, prav tako niso izvedli tradicionalnega, simboličnega skoka čez kožo, ki ga mora prestati vsak kandidat za pristop v društvo.
Obiskovalci proslave so si po zaključku ogledali tudi razstavo v Zasavskem muzeju Trbovlje.

Foto: ČZ

Zasavčani in vozniki od drugod, ki se med Zagorjem in Litijo proti Ljubljani ali Celju vozijo po zasavski regionalki, se bodo odslej v poletnih dneh jezili le zaradi visokih temperatur. Zaradi ceste in čakanja v kolonah menda ne več. Odprli so namreč regionalno cesto, na kateri je zaradi del pri galeriji Šklendrovec potekal omejen promet in prometna zapora. Zaradi slednje se je pogosto bilo treba voziti daleč naokoli ali čez Podkum ali čez Moravče ali Trojane. Čakalne vrste in zastoji so v nejevoljo spravljali voznike kar 4 leta. Toliko je namreč trajalo, da so cesto uredili in po zagotovilih pristojnih naj bi teh težav bilo sedaj konec. Vsaj zaenkrat in pri galeriji. Sanacija bo olajšala in sprostila promet, prav tako ne bo več treba naokoli in po obvozih.

Skoraj enkrat dražje
Dela pri galeriji so se začela novembra 2021, končana pa bi morala biti že pred dvema letoma. Kot zatrjujejo pristojni, se je tako zelo zavleklo zaradi terena. Izvajalci del so ugotovili drugačno geološko sestavo brežine, kot je navedena v projektni dokumentaciji, prav tako pa naj bi se sestava tudi medsebojno razlikovala, čeprav gre za eno in le 320 metrov dolgo lokacijo. Posledično temu je prišlo do več sprememb pri gradnji in samem temelju brežine. »Žal se je v času projekta pojavilo več izzivov, tudi poplave leta 2023 so naredile svoje,« je o zahtevni sanaciji brežine na odprtju odseka dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Omenila je tudi, da je na regionalni cesti od Litije do Zagorja še kar nekaj odsekov, kjer bo treba preveriti, ali so prav tako potrebni obnove. V občinah Zagorje in Litija menijo, da je končanje galerije Šklendrovec zelo pomembna pridobitev. Župana Matjaž Švagan in Franci Rokavec podpirata tudi nadaljevanje sanacijskih del na cesti. Na predelu med Zagorjem in Litijo po ocenah dnevno prevozi okoli 10000 vozil. Podaljševanju del posledična je tudi končna vrednost projekta. Z začetnih, načrtovanih 6,5 milijona evrov ta sedaj znaša 10 milijonov.

Prva na cesto ministrica
Poleg gradnje 320 metrov dolge zaščitne armiranobetonske galerije pred padajočim kamenjem so nameščeni tudi podajno-lovilni sistemi in izvedena rekonstrukcija ceste. Med sanacijo so bile tudi dodatne težave. Nekaj časa so se vozniki na relaciji Zagorje Ljubljana morali delno voziti tudi z vlakom in avtobusom. Avtomobile so puščali v Zagorju oziroma v Litiji, z obeh omenjenih lokacij pa so na vmesni poti potovali od Litije do Ljubljane in nazaj tudi z nadomestnimi avtobusi. Le nekaj časa pred začetkom sanacije Šklendrovec jo je na isti regionalki drugim zagodel tudi podor pri odcepu za Podkum. S hriba v križišču se je na in čez cesto vse do Save vsul plaz. Danes je območje zavarovano z mrežami, ki prekrivajo pobočje, prav tako pa so nameščeni varovalni senzorji, ki se sprožijo ob zdrsu ali potresu in ustavijo promet. Prav tako se je na samem gradbišču galerije pred dvema letoma vsul večji plaz.
Na otvoritvi regionalke se je po njej prva uradno zapeljala ministrica Bratuškova in preizkusila vožnjo.

Foto: MP

Občina Zagorje ob Savi je dobila odločbo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o sofinanciranju ureditve športnega igrišča na Polju. S pomočjo sredstev z javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo v letošnjem letu bodo uredili igrišče in mu dodali vsebine za športno udejstvovanje širokega kroga uporabnikov, predvsem mladostnikov in otrok.
Obnovljena športna površina bo primerna za igranje košarke, košarke 3 na 3, namiznega tenisa, nogometa, odbojke, badmintona, … V sklopu del bodo postavili nove koše za košarko, prilagojen koš za otroke in invalide, male gole ter mize za namizni tenis in uredili dostopne poti za gibalno ovirane osebe.
Naložbena vrednost projekta z DDV znaša dobrih 80 tisočakov, od tega bo ministrstvo prispevalo 50.000 evrov.

Foto: Občina Zagorje

Od 1. julija naprej na mladinskem oddelku trboveljske knjižnice zaživi projekt Tončkova bralnica, namenjen otrokom in mladim, ki že berejo samostojno. Knjižnični bralni črviček Tonček Knjigoljub bo pripravil posebne bralne pakete, prilagojene starosti in interesom mladih bralcev. Čas za branje bo vse do konca poletja, uspešni udeleženci pa bodo ob koncu tudi nagrajeni.
Poleg tega na mladinskem oddelku obiskovalce čakajo še poletne uganke – najsrečnejši med sodelujočimi bodo izžrebani za praktična bralna darilca.

Foto: ČZ

V Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje na oddelku za odrasle od 1. julija poteka dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin za trboveljske otroke iz socialno ogroženih družin. Akcijo izvajajo v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Trbovlje.
Zbirajo nove ali delno rabljene, a še vedno uporabne in lepo ohranjene šolske pripomočke. Ob tem obveščajo tudi, da letos ne zbirajo šolskih torb in nahrbtnikov.

Foto: ČZ

Med letošnjimi prejemniki državnih nagrad in priznanj je tudi občanka iz Hrastnika. Jerica Laznik je prejela priznanje za delo na področju skrbi za starejše. Gre za najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja, ki jih prostovoljcem oziroma prostovoljskim organizacijam vsako leto podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva.
V slavnostnem nagovoru je predsednica dr. Nataša Pirc Musar poudarila, da morda v nekem idealnem svetu prostovoljstva ne bi več potrebovali, ker bi bilo za vsakega človeka ustrezno in dostojanstveno poskrbljeno. A realnost kaže drugačno sliko. »V današnjem času, ko v odnosih pogosto prevladujeta individualizem in brezbrižnost, ste vi tisti, ki s svojim zgledom gradite skupnost, kjer se vrednote ne merijo v dobičku, temveč v dobrobiti drugega človeka, narave, kulturne dediščine in našega skupnega dobrega.« Predsednica je posebej poudarila, da prostovoljstvo ni le pomoč, ampak moč – gibanje, ki spreminja življenja in povezuje družbo.
Državna priznanja za prostovoljstvo so poleg Jerice Laznik prejeli še Borjana Varja Koželj, Sonja Valič, Tine Zevnik, Andreja Zupančič Razpet in Alenka Zgaga. Državno nagrado za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja pa je prejel Jurček Novak.

Jerica Laznik je pot prostovoljke začela kot tajnica Društva invalidov Hrastnik, nato pa je prevzela vlogo društvene in kasneje pokrajinske koordinatorice programa Starejši za starejše, ki povezuje sedem društev upokojencev in več kot sto prostovoljcev v regiji. Njeno delo obsega vse od organizacije obiskov starejših, pomoči na domu, do oblikovanja programov, ki izboljšujejo kakovost življenja starostnikov. Pripomogla je k uvedbi številnih podpornih dejavnosti, kot so pobuda za uvedbo projekta Prostofer v občini Hrastnik, sodelovanja v akciji Božiček za en dan, redna srečanja starejših in medgeneracijsko povezovanje z mladimi iz vrtcev, šol in mladinskega centra. Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena – med drugim je prejela srebrno priznanje Občine Hrastnik, naziv Naj mentorica prostovoljcev Slovenske filantropije, priznanje ZDUS-a in bila nominirana za naziv Prostovoljec zasavske regije.
Poleg prostovoljskega udejstvovanja je tudi predsednica Krajevne skupnosti Rudnik.

Foto: osebni arhiv

Na 17. občinski seji v Zagorju, ki so jo v povezavi z dnevom državnosti začeli z glasbo in recitalom, so svetniki obravnavali 13 točk. Največ razprave je bilo glede zvišanja cen v zagorskih vrtcih, imenovanja častnih občanov in postopkov, ki naj bi tekli zoper župana.
Z julijem bodo v zagorskih vrtcih cene zvišane za 14 odstotkov. Kot so poudarili predlagatelji, gre za prvo letošnje tovrstno povišanje, saj februarja za razliko od drugih slovenskih občin niso višali cen. Svetniki so podražitev potrdili, dana pa je bila tudi pobuda, da se v proračunskih sredstvih poišče možnost za sofinanciranje vrtčevskih storitev, kar bi precej olajšalo plačevanje storitev predvsem staršem s slabšim socialnim položajem.
Kar nekaj ostre polemike je bilo glede letošnjih zagorskih častnih občanov. Svetnik Boštjan Ocepek je izpostavil vprašanje, zakaj naziva ne bodo podelili Janezu Lipcu. Podžupan Mitja Adamlje, sicer tudi član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je odgovoril, da svetniki SLS zadevo izkoriščajo v strankarske namene, pojasnil pa tudi odločitev, zakaj se je komisija odločila tako, kot se je.
Svetnik Ocepek je na pomočnika komandirja zagorske policijske postaje Marka Kaludra naslovil tudi vprašanje, ali na zagorski policiji poteka kakšen postopek zoper župana in ali je bil izveden tudi kakšen test z detektorjem laži. Namestnik je pojasnil, da ne, svetnik pa je ostal pri svojem, navajajoč, da ima o zadevi drugačne podatke s strani generalne policije.
Med aktualnimi stvarmi je župan med drugim izpostavil še izdelavo projekta sanacije OŠ Izlake, podpis pogodbe za kolesarsko stezo od glasbene šole do Evroparka, katere dela naj bi bila zaključena prihodnje leto, projekt obnove mostu čez Savo in rondo pri čistilni napravi ter izvedbo javnega razpisa za zemljišče za sončno elektrarno v sklopu pravičnega prehoda. Slednji naj bi bil v drugo izveden v letošnjem juliju. Poročila o delu v lanskem letu so podali tudi Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Zasavska ljudska univerza in Vrtec Zagorje.

Foto: ČZ

V zagorski občini so letošnjo obletnico samostojnosti Slovenije združili z 270-letnico začetkov rudarstva v Zagorju. Slavnostni govornik, župan Matjaž Švagan, je poleg pomena slovenske neodvisnosti in samostojnosti na svečani proslavi poudaril tudi pomen rudarjenja. Panoga je poltretje stoletje dolgo zaznamovala zagorsko dolino. Spomin na tradicijo in preteklost sedaj ohranja Rudarsko etnološko društvo Srečno Zagorje ob Savi. Rudarsko preteklost je v nagovoru obiskovalcem prireditve orisala tudi slavnostna govornica društva Srečno Maja Malovrh Repovž.

Na letošnji prireditvi so nastopili Pihalni orkester Svea, harmonikar Nik Vozelj, Rudarski pevski zbor Loški glas in skupina Orlek. Pihalni orkester in Orlek so na uradnem delu prireditve nastopili tudi skupaj s tremi že zimzelenimi in ponarodelimi skladbami Orlekov na temo rudarstva ter rudarske preteklosti. Skupina Orlek je nastopila tudi na koncertu po uradnem delu prireditve.

Župan, podžupana Mitja Adamlje in Janez Vovk, direktor občinske uprave Matej Drobež, nekaj občinskih svetnikov in poslanec Teodor Uranič so v rondoju na 8-metrski drog v počastitev praznika dvignili tudi slovensko zastavo.

Foto: Občina Zagorje

V Zagorju bosta 1. in 2. avgusta tradicionalni prireditvi Noč pred nočjo in Zagorska noč. Na Noči pred nočjo bodo za zabavo skrbeli domači Folk idoli in Jan Plestenjak, na Zagorski noči Miran Rudan in Jelena Rozga, na tržnici Pod uro pa bo ansambel Unikat.
Sicer pa bo v poletnih mesecih v Zagorju še vrsta drugih prireditev, ki jih bodo strnili v praznični zloženki. Gospodinjstva jo bodo v nabiralnike prejela sredi julija.

Foto: ČZ