Podjetje Komunala Zagorje ima v teh dneh velik razlog za veselje in dobro voljo. Že drugič zapored je namreč prejelo priznanje za svoje delovanje.

Bonitetna hiša Bisnode jim je podelila AAA boniteto odličnosti in Komunalo s tem uvrstilo med najboljša podjetja v Sloveniji. Gre za boniteto za pozitivne računovodske izkaze in na njihovi podlagi predvideno poslovanje v prihodnjem letu.

Poleg omenjenega je Komunala prejela še eno priznanje in sicer za dosežke v svoji panogi v minulih 60 letih, ki jim ga je podelila Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Zbornica komunalnega gospodarstva. Podjetje je namreč v lanskem letu obeležilo 60 let delovanja.

Foto: ČZ in Komunala Zagorje

V lanskem decembru je v Trbovljah bilo nemalo negodovanja, povezanega s prenavljanjem predela v zgornjem delu mesta. Med urejanjem ceste in varne šolske poti pri Gradiču in Osnovni šoli Ivana Cankarja je Občina sklenila odstraniti lipo na zelenici ob Gradiču. Veliko kritik je to poželo pri občanih spričo dejstva, da je šlo za tako imenovano osamosvojitveno lipo, ki je zanje imela poseben pomen. Ta je bila namreč zasajena prav na dan, ko so med nekajdnevno osamosvojitveno vojno letalsko napadli oddajnik na Kumu. Drevo je bilo posejano na pobudo nekdanjega direktorja Urada za verske skupnosti in sedanjega trboveljskega občinskega svetnika Aleša Guliča. Poleg prestavitve kapelice, ki je prav tako stala na zelenici na klančini ob Gradiču je bil opravljen poseg tudi v rastlinje. Kot so takrat odgovorili z Občine, je bilo to že pregosto, posledično čemur je prišlo tudi do poseka lipe. To pa je razburilo mnoge občane.

Na Občini so takrat v pojasnilo neljubemu dogodku odgovorili, da razumejo nejevoljo zaradi poseka, da pa drevo navkljub temu ni bilo zaščiteno v sklopu in po določbah Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Trbovlje. Tudi obravnavano tako ni bilo kako drugače kot siceršnja druga drevesa ali v skladu z določili odloka. Neuradno je bilo slišati, da naj bi šlo pri poseku tudi za nenamerno nižjo uradniško nevednost ter posledično napako nekoga, ki ni domačin iz teh krajev.

Dobrega pol leta kasneje so se strasti umirile. Stranka SDS je preko svetniške skupine v dogovoru z Občino Trbovlje praznik slovenske državnosti obeležila tudi z izpolnitvijo obljube, da bodo donirali nadomestno lipo. To so ob prisotnosti Alenke Forte in Boruta Dolanca iz trboveljske SDS, podžupanje Maje Krajnik in poslanca Borisa Doblekarja posadili v mestnem parku.

Fortejeva je ob tej priliki za naš časopis povedala:

O udeležbi počastitve osamosvojitvenega praznika in zasaditvi nove lipe je spregovoril tudi poslanec Boris Doblekar:

Občina bo na ustrezen način označila tudi nekatera drevesa, ki so kakorkoli posebnega pomena. Tako bo tablica z imenom in podatki v prihodnjih dneh postavljena na mestu nekdanje osamosvojitvene lipe pri Gradiču, dobila jo bo lipa, posajena v parku ob 10. letnici osamosvojitve, prav tako pa sveže zasajena nadomestna. »Na ta način bomo ohranili spomin in prispevali k pomembnosti ohranjanja naše zgodovine generacijam, ki prihajajo,« pravi podžupanja Krajnikova.

Na obeleženju praznika je bil tudi Aleš Gulič, vendar ne kot govornik, ampak udeleženec dogodka, nekdanji župan in poslanec Bogdan Barovič, ki je lani ostro obsodil posek in ki je bil prisoten tudi pri zasaditvi osamosvojitvene lipe, pa se zaradi odsotnosti počastitve praznika ni udeležil.

Na prireditvi sta nastopila tudi Folklorna skupina Trbovlje in moška vokalna skupina Lipa iz Litije.

ČZ

Foto: ČZ

V Domu starejših Hrastnik lajež ni nekaj nevsakdanjega. Tako, kot ne mijavkanje, meketanje, ščebetanje,…, čeprav je bržkone pogostejše. Stanovalce so namreč te dni znova obiskali pasji kosmatinci s svojimi lastniki. Že tradicionalna, letos šesta po vrsti, prireditev z najboljšimi človekovimi prijatelji je gostila kraške ovčarje. Po rodovniški psih, mešančkih, kozici, poniju konjičku, malemu prašičku, pitonu, kuščarju, zajčkih, ribicah, afriškem papagaju, dihurju,… so stanovalce tokrat obiskali psi edine slovenske mednarodno priznane pasme.

Tovrstno obiskovanje Domov je v Sloveniji v zadnjih letih vse bolj razširjeno, v hrastniškem pa, kot že omenjeno, že tradicionalno. Druženja so prijetna in stanovalci se jih veselijo vsako leto. Strokovno je dokazano, da pomenijo popestritev vsakdana, ob tem pa je tovrstno druženje tudi koristno.

Gosti radi pridejo od povsod

Pri stanovalcih domov za starejše se pogosto pojavi težava gibalne oviranosti, ki pogosto omejuje ali pa tudi preprečuje udeležbo različnih prireditev izven Doma. Marsikateri med njimi je zvedav, radoveden, zanima ga veliko stvari,… zato so v Domu pri teh stvareh praktični in dogodke pripravijo tudi v svojih prostorih. »Učinki živali na stanovalce so zelo dobri. Takšno ravnanje pomeni tudi spodbujanje stanovalcev k raznim dejavnostim in zaposlitvam z različnimi stvarmi, kar je zanje zelo pozitivno in koristno. Doslej smo na obisku imeli že različne vrste živali. Redno nas je obiskoval tudi terapevtski pes. Imamo pa tudi svojo muco, ki je že precej v letih in so skrb zanjo po smrti gospe, ki jo je oskrbovala, prevzeli nekateri sostanovalci,« pravi direktor Drago Kopušar. Na obiskih lastnikov s psi stanovalci radi poklepetajo, se družijo s kosmatinci, sprašujejo vse mogoče.

»Poudaril bi, da se na naša povabila radi odzovejo tudi gostje. Pridejo tako iz Zasavja, kot tudi od drugod. Naš osnovni namen je, da popestrimo bivanje stanovalcev in jim omogočamo spoznavanje različnih pasem psov in druženje z njimi. Najprej smo predstavljali predvsem različne pasme rodovniških psov, kasneje pa so se jim pridružili tudi mešančki,« pravi organizator teh prireditev v Domu Damjan Zelenik.

Šli bodo na razstavo

Vsako leto povabijo tudi posebnega gosta, ki je povezan s psi. Gostili so pasjo frizerko, veterinarko, profesionalno razstavljalko psov, kinološko sodnico,…Letos so jih tako obiskali člani in kraševci Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev, s katerimi je prišel tudi predsednik slovenske Kinološke zveze Štefan Šinko, ki je gostitelje povabil tudi na veliko razstavo psov, ki bo v Celju.

Goste so prijetno presenetili tudi stanovalci. Na temo kraških ovčarjev so namreč izdelali nekaj izdelkov, pse so naslikali in podobno, ena od stanovalk je napisala tudi pesem. Skupaj z vodstvom Doma pa so jim pripravili tudi darila.

Foto: ČZ in Arhiv Doma starejših Hrastnik

V Trbovljah so v tem tednu svečano odprli novodobno, kulturno, visoko tehnološko in moderno turistično oazo v mestnem centru, na lokaciji pred glavno Pošto in prodajalno DM.

Čeprav je bilo vreme na dan otvoritve lepo, jo je le nekaj dni zatem zagodlo deževje.

Močne padavine, čeprav k sreči ni bilo toče, so vidno oklestile prenovljeno površino, na kateri je medgeneracijsko središče za druženje s prvim slovenskim monolitom na prostem.

Voda je povzročila več vidnih razjed in lukenj na zemljišču, odnašajoče blato pa je prekrilo talne plošče z zapisi, prostor pred klopcami kulturnikov in tudi pločnik ter glavno cesto, ki tečeta vzporedno pod klančino.

Deževje sicer ni oklestilo le lokacije pri Pošti, ampak tudi druge v Trbovljah, na omenjeni pa je vse skupaj slabše, kot bi bilo sicer. Kljub sveže posuti zemlji se je očitno nekako pozabilo, da ta rabi čas, da se posede, prav tako pa da zraste trava. Ker zemlja ni bila nikjer zaščitno prekrita s kakšno mrežo, jo je oklestilo še bolj kot bi jo sicer, zaradi vzpetine lokacije pa jo je del tudi odnesla voda.

Kakšne druge ali celo večje škode pa k sreči vsaj zaenkrat ni bilo oziroma ni bilo opaziti.

Foto: ČZ

V sklopu načrtov prenove mestnega centra je ta teden otvoritev dočakala prenovljena lokacija pri glavni trboveljski pošti in prodajalni DM. Na omenjenem prostoru je nastal monolit na prostem, ki je prvi tovrstni v Sloveniji in tudi širše. Monolit avtorice dr. Maše Jazbec je novodobna, kulturna, visoko tehnološka in moderna turistična oaza v mestu, ki bo predstavljala stičišče bogate zgodovine, pozitivne sedanjosti in obetavne prihodnosti. Vzpetina med glavno pošto in glavni trboveljski vzporedno cesto je urejena kot večnamenski prostor, kot nekakšna dnevna soba na prostem, kjer se bo, kakor doma, srečevalo staro in mlado. Težje gibljivim, invalidnim in neovirano gibalnim osebam dostopne poti  so urejene  sovpadajoče z zelenicami in kulturnimi točkami, poimenovanimi po nekaterih trboveljskih kulturnikih. Kulturne točke so okolju prijazne, saj proizvajajo električno energijo, namenjeno polnjenju mobilnih naprav. Na parkirišču pred pošto je prav tako urejena polnilnica za električna vozila in kolesa. Glavna kulturna točka v Trbovljah bo imela tudi informacijski digitalni pano na dotik, ki bo usmerjal obiskovalce do ostalih kulturnih lokacij v mestu in jih informiral z drugimi vsebinami. Poleg monolita bo park pred pošto nadgrajen tudi s hladilnim sistemom z vodno meglico, ki bo čez poletje pršil vodno meglo vzdolž glavnih stopnic in kjer se bodo občani in obiskovalci ob najbolj vročih dneh lahko hladili.

Vzpostavljen je zalivalni sistem tako pred pošto, kot tudi v rondoju in urejena sodobna, moderna hortikulturna zasaditev. Prostor je tudi invalidom prijazen, saj je opremljen z taktilnimi oznakami za invalide. Prav tako je tlakovan s tlakovci, ki bi naj nase iz ozračja vezali NOx delce.

Kulturne točke imajo tudi poseben pomen. Poimenovane in posvečene so namreč nekaterim kulturnikom, ki izhajajo prav iz Trbovelj in ki vsak na svojem področju puščajo opazen pečat. Vsak svoj kotiček so tako dobili Laibach, Tanja Ribič, Matevž Lenarčič, Iztok Kovač, Uroš Zupan ter avtorica monolita dr. Maša Jazbec. Na vsaki od točk je klopca z nadstreškom, ob njej napis in podatki o kulturniku, na tleh pa vpisana misel vsakega od njih.

Nekatere trboveljske občane je v zvezi s poimenovanjem kulturnih točk, čeprav gre za uspešne in znane kulturnike, zmotilo, da svojih točk ali vsaj poimenovanj ni dobilo tudi več drugih. Predvsem se omenja ime slovitega, legendarnega trboveljskega pevskega zbora Slavčki. Zbor sicer po več desetletjih dolgem delovanju žal ne deluje več, je pa pustil močan pečat in zgodovino. Gre namreč za pevski zbor, ki je žel uspehe in bil poznan tudi daleč izven slovenskih meja.

Kljub razmeroma pozni uri, svečana otvoritev je bila namreč ob 21.30. uri, se je na prizorišču zbralo veliko število obiskovalcev, ki so jim spregovorili arhitekt Jure Crnkovič, županja Jasna Gabrič, minister za kulturo Zoran Poznič in avtorica monolita Maša Jazbec. O domačih Trbovljah so spregovorili na kratko tudi počaščeni kulturniki.

Osrednja točka prenovljenega prostora je monolit, ki bo prikazoval obraze živečih Trboveljčank in Trboveljčanov. Drugače povedano se bodo podobe posodabljale in na monolitu bo lahko vsak zagledal sebe ali koga od bližnjih, poznanih in podobno. Obrazi posameznikov se ne bodo menjali kot siceršnje klasične fotografije, ampak se bodo ne glede na spol ali starost računalniško prelivali iz enega v drugega. Zanimivo je, da je monolit pred postavitvijo imel tudi nekakšno uvajalno predhodno pot. Pred uradnim odprtjem je bil izmenjaje začasno nameščen na nekaterih drugih lokacijah in sicer v opuščenih prostorih bivše Cementarne, v Domu starejših in v eni od cerkva, kjer je bil na oltarju.

Na novo urejen prostor bo poleg drugačne vizualne podobe imel predvsem funkcijo druženja, ohranjanja trboveljske zgodovine in kulture.

»To je le eden od projektov, ki bodo realizirani v sklopu Projekta Inspiracija v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, sofinancira pa ga EU iz sredstev sklada ESRR. Vrednost projekta je 617.000 evrov,« med drugim pravi županja Jasna Gabrič. Poleg prenovitve lokacije pred pošto sta po novem urejena tudi dva dodatna prehoda za pešce kot povečana prometna varnost za vse udeležence na tem območju.

Foto: ČZ

Dom starejših Franc Salamon v Trbovljah letos beleži 40 let obstoja in delovanja. Na Tereziji so ob okroglem jubileju pripravili proslavo, na katero so povabili prva dva direktorja, predstavnike Občine Trbovlje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter druge. Ob tej priliki so podelili priznanja in zahvale za različne dolgoletne aktivnosti in zasluge tudi stanovalcem, zaposlenim in prostovoljcem.

Zadnje, skoraj poltretje desetletje, Dom vodi direktorica Danica Hren, ki pravi, da se je Dom uvrstil med priljubljene tovrstne slovenske ustanove in sodi tudi med tiste, v katerih se veliko dogaja.

Nekaj utrinkov s proslave:

Brez rdečih številk

V Domu vseskozi spremljajo novosti in si prizadevajo iti v korak s časom pri poslovanju, ponudbi in pogojih za stanovalce. »Ves čas smo sledili cilju izboljšati kvaliteto bivanja v Domu skozi različne projekte in aktivnosti, s katerimi orjemo ledino v gerontologiji in se poskušamo približati staremu človeku, ga razumeti in upoštevati. Vsako desetletje življenja v našem Domu je prineslo nov čas in višji nivo potreb, predvsem na področju nematerialnih potreb starejših ljudi, kar je zahtevalo razmislek o spremenjenih razmerah. Na te smo se odzvali s pogledom na izzive prihodnosti, z upoštevanjem dobrega v preteklosti in priporočil stroke. Med pridobitvami za kvalitetnejše življenje stanovalcev v Domu bi izpostavila denimo domski bazen, gospodinjske skupine, preureditev bivalnih prostorov, pridobitev dodatnih prostorov za stanovalce z zaprtjem teras, certifikat kakovosti ISO 9001-2008, sistem kakovosti E-qalin, ustanovitev skupine za samopomoč, javna dela, pripravnike, študente, sobo za sproščanje, pridobitev ter naziv učna baza, certifikat demenci prijazna točka, klub svojcev, prostovoljce, dnevno varstvo, pomoč na domu, razvoz kosil in ostale storitve, ki jih Dom izvaja na terenu,« pravi direktorica. Med dosežke, ki jih na prvi pogled sicer drugi ne opazijo, vsekakor sodi tudi to, da v času, odkar Dom vodi Hrenova, ta nikoli ni zašel v rdeče številke, čeprav se slabi časi in situacija poznajo tudi pri njih.

Dom redno že več let sodeluje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu in z Občino Trbovlje. Korektno je tudi sodelovanje s Svetom zavoda in obema sindikalistoma.

Nekaj utrinkov s podelitve priznanj zaposlenim:

Po Preboldu še čez cesto

V letu 2014 je Dom Trbovlje svojo dejavnost razširil v Enoto Prebold. Ob odprtju je bilo v Enoti Prebold 63 stanovalcev, danes je polno zasedena s 156 stanovalci. Skupno imajo čez 400 stanovalcev in 220 zaposlenih.

Med zahtevnimi načrti in velikimi željami je projekt nove Domske stavbe, kjer bi imeli prostore za stanovalce z demenco, enoto za stanovalce iz vsebine paliativne oskrbe, medgeneracijski center ter oskrbovana stanovanja. Čez cesto je zemljišče, na katerem so sedaj garaže, opuščene površine in improvizirano parkirišče in če bi uspelo, da bi bil projekt uresničljiv, bi bilo idealno. Tako rekoč poleg, kar olajša mnogo stvari, prihrani sredstva, čas in energijo, poleg tega pa je tudi praktično. Projekte že imajo, kaj več pa je zaenkrat še v zraku. Vse je povezano s financami, vendar gre za stvari, ki so potrebne in ki postajajo tako rekoč nuja. Pojav demence je v kratkem zadnjem času tudi v Trbovljah postal pereč problem. Število je opazno naraslo, poleg tega pa se je bolezen začela skokovito pojavljati tako rekoč naenkrat. Na prireditvi, na kateri so obeležili okroglo obletnico, so povabljenim gostom pokazali tudi prenovljene prostore in nove pridobitve v Domu, ki so jih odprli direktorica, predstavnik ministrstva Gregor Resman in predsednik Domske skupnosti Edi Uranjek. »Zavedamo se, da je Dom institucija, vendar kljub vsemu iz leta v leto skupno s stanovalci, zaposlenimi, svojci in ostalimi zunanjimi deležniki odpravljamo posamezne elemente totalne ustanove in prehajamo v bolj prijazno in domače okolje bivanja,« še poudari Hrenova.

Nekaj utrinkov s podelitve priznanj stanovalcem:

Najprej pa doma

Poleg načrtov in želja o širitvi so prenovili tudi Dom v Trbovljah. Na novo je urejen dnevni prostor za stanovalce z demenco, prenovljene sobe, na novo prebeljeni prostori. Stanovalci imajo med drugim tudi balkonski zeliščni vrtiček, katerega rastline in plodove uporabljajo za jedi. V jedilnici po novem eno od sten krasijo fotografije stanovalcev, spričo česar steni v šali rečejo vesela stena.

Na proslavi ob 40. rojstnem dnevu so sodelovali tudi stanovalci in nekateri drugi udeleženci. Nastopil je Domski pevski zbor Nohšiht, Pihalni orkester Glasbene šole Trbovlje, trije stanovalci pa so pripravili tudi šaljivi skeč o Domskem vsakdanu. Poseben govor, namenjen Domu, je pripravila tudi obiskovalka, ki ga vsakodnevno obiskuje zadnjih 9 let, saj v njem biva njen sin.

Ni šlo pa tudi brez torte, ki so jo po upihnjenih svečkah razdelili med prisotne.

Nekaj utrinkov s podelitve priznanj prostovoljcem in otvoritve novih prostorov:

Foto: ČZ