Krajevna skupnost Center je v sodelovanju z Občino Trbovlje začela s prenavljanjem zelo dotrajanih stopnic pri športni dvorani Polaj. Po obnovi bodo za uporabo trenutno nevarne stopnice dobile lepši videz, predvsem pa bodo varnejše. V sklopu del bodo stopnice ponovno betonirane. Na vidnih površinah nadlitja stopnic bo uporabljena tehnika štokanja oziroma štokan beton, ki je zelo primeren na javnih površinah, kjer sta poleg videza bistvena tudi trpežnost in enostavnost vzdrževanja. Štokanje je še posebno primerno za obdelavo betonskih stopnic, saj se z omenjenim postopkom spremeni drseča površina v hrapavo, s čimer se bistveno zmanjša možnost padca. Še posebej je to pomembno v primeru mokre oziroma zmrznjene površine.
Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je 15. julija 2020 sprejel sklep o imenovanju podžupana. Podžupan je postal Mitja Adamlje, sicer tudi član občinskega sveta. Funkcijo bo uradno nastopil s 1. avgustom 2020 in jo bo opravljal nepoklicno.
Trboveljsko komunalno podjetje se je te dni lotilo dela, ki je nekatere občane navdušilo, drugim pa se zdi nesmiselno in nepotrebno. Očistili bodo tlakovano površino okrog Delavskega doma in sicer od zgornje lokalne ceste po stopnicah mimo Batičevih kipov do glavnega vhoda v Delavski dom in na parkirišču pred njim.
Na omenjeni površini so še vedno znamenite granitne kocke, ki so svoje čase bile tudi po cesti in podobno. Med kockami, ki jih je tako rekoč nešteto, se zelo rada zarasteta plevel in trava in tudi z rezanjem se nadloge ni moč znebiti. Korenine so namreč razpredene pod kockami in tudi če rastlino nad zemljo oziroma nad granitnimi kockami populiš, požene na novo. Zato bodo površino sedaj očistili ročno, se pravi vsako kocko posebej.
Nekateri občani so namero pohvalili in še posebej pohvalne besede namenili delavcem, ki se bodo tudi v tej vročini kleče in ročno lotili vsake kocke posebej. Drugi pa menijo, da je delo nesmiselno in nepotrebno, saj gre le za začasno rešitev, delo pa je naporno. Ker bo plevel hitro spet pognal nazaj, bi edino smiselno in učinkovito bilo, da bi kocke odstranili in površino asfaltirali ali pa vsaj z asfaltom ali betonom zalili razpoke med kockami.
Letošnje poletje se vrtičkarji tudi v Zasavju pritožujejo nad slabo rastjo in uspevanjem vrtnih pridelkov zaradi nemogočega in muhastega vremena. To niha iz ene skrajnosti v drugo, bodisi je preveč vročine, dežja ali nihanja temperatur, kljub temu pa narava preseneti. Če denimo solata po eni strani tako rekoč skoraj ne raste oziroma raste zelo slabo, paradižniki marsikje že gnijejo in podobno, pa gre pri drugih za druge oblike skrajnosti. Prav te dni je tako krompir razveselil Dareta Resmana iz Trbovelj. Na majhni gredi mu je namreč zraslo nekaj primerkov velikosti, ki so opazno večje od siceršnje povprečne. »Največji tehta 1,20 kilograma in je res velik. Kakšen večji od običajnih mi je zrasel že kdaj prej, tako velik pa sedaj prvič,« pravi.
»Kamen« za ves teden Ko je krompir pobiral, najprej sploh ni vedel, da je tako velik. »Ko sem ga jemal z grede, sem najprej mislil, da je kamen in pomislil od kod se je pa vzel? Ko sem ga potegnil iz zemlje, pa sem šele videl, da ni kamen,« doda. Trije velikani, ostala dva sta malce manjša, so ga razveselili, se pa pridelek zdi zanimiv tudi njemu. Krompirja namreč ni gojil prav nič drugače kot sicer, ni uporabljal nobenih posebnih gnojil ali hormonov, posajen je na istem mestu kot sicer vsako leto. Prav tako so ostali krompirji siceršnje običajne velikosti.
Tudi velikane bosta z ženo Jelko pojedla, se pa o tem slednja šali. »Enega bova imela za ves teden, pa morda kaj ostane tudi še za naslednjega,« pravi smeje. Spričo pridelka bi zato tako sama, kot tudi drugi lahko mirno rekli tisto pregovorno vidva imata pa res krompir! In to dobesedno.
Občina Trbovlje je z uradno otvoritvijo občanom v uporabo predala investicijo vgradnje dvigala na zgradbi, imenovani bela hiša. Z investicijo so gibalno oviranim osebam omogočili veliko lažji in bolj praktični dostop do mladinskega oddelka Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje, Zavoda za zaposlovanje in ostalih prostorov, ki se v zgradbi nahajajo. Pretežni del investicije je krila Občina Trbovlje, ki je tudi večinski lastnik prostorov. Celotna investicija vgradnje dvigala sicer znaša približno 160.000 evrov, pri čemer je potrebno upoštevati, da je Občina Trbovlje morala za začetek vgradnje dvigala nameniti še približno 165.000 evrov za odkup prostorov. Vgradnja dvigala, ki sedaj občanom omogoča lažji dostop do vseh storitev v zgradbi, je ena izmed večjih investicij v zadnjih letih na področju projekta Občina po meri invalidov.
28. julija se je v Hrastniku na območju naselja Novi dom izgubila psica. Psička je čipirana, lovske pasme nemški prepeličar ter sliši na ime Kuba. Če jo je kdo videl ali ima kakšno informacijo naj pokliče lastnika na 041 454 068.
Od predvčerajšnjim so v Domu starejših v Hrastniku znova vsi stanovalci. Ko so jih zaradi situacije začasno premestili v Šempeter pri Novi Gorici, so v vmesnem času vzpostavili potrebne pogoje glede na stanje in razmere. »Premestitev v Šempeter pri Novi Gorici je bila začasna. Že pred okužbo smo imeli v prostorih delovne terapije predviden prostor za rdečo cono. Ko je bila zasedena in so bile dodatne okužbe, je bilo potrebno premestiti obolele drugam, saj v Domu ni bilo več možnosti in prostora. V tem času smo vzpostavili nove prostore za rdečo, sivo in belo cono. Glede na epidemiološko situacijo v Domu bomo lahko sedaj premeščali stanovalce znotraj hiše,« pravi direktor Drago Kopušar. Kakšno pa je v Domu trenutno stanje in situacija? Znašli so se namreč v nezavidljivih razmerah, s kupom težav in prepuščeni lastni iznajdljivosti. »Stvari sedaj tečejo v pravo smer, tudi kadrovsko se razmere izboljšujejo, saj smo iz kar nekaj Domov dobili informacije, da so njihovi delavci pripravljeni priti pomagati v Hrastnik. Spoštujemo in dosledno izvajamo vse predpisane ukrepe. Za neke posebne ukrepe v tem trenutku ne vidimo potrebe, se bo pa vsak dan sprotno treba odločati kako glede na dano situacijo. Sedaj smo že v 14-dnevnem obdobju od prvih okužb in tisti prvi tako zaposleni kot stanovalci bodo počasi verjetno ocenjeni za ozdravljene in potem se zaposleni lahko vrnejo v delovni proces. Ena zaposlena se je že vrnila in tudi stanovalci bodo premeščeni v tisti del, kjer bo zagotovljeno njihovo varno bivanje. Če bi se zgodilo, da bi se virus še prenašal, bo treba preoblikovati in urediti še kakšen del nadstropja za rdečo cono. Sistem je sedaj postavljen, je zahteven in zapleten, truditi se je treba za dosledno izvajanje za preprečitev širjenja,« pravi o trenutnem stanju.
Dodatnih ukrepov zaenkrat ne Dodatni ukrepov v Domu ali v občini ne načrtujejo. Spoštovanje karantenskih odločb na terenu preverjajo vsak dan, na območju Hrastnika pa bodo nadzor izvajali tudi čez vikend. Po podatkih je doslej karantena bila odrejena 14 ljudem. V Domu se zaradi situacije srečujejo z različno problematiko. Predvsem s številom zaposlenih, zagotavljanjem preprečevanja nadaljnjih okužb, karantensko namestitvijo in preselitvijo okuženih in podobno. Trenutno že pomagajo medicinske sestre in tehniki iz različnih domov starejših, ki so se odzvali pozivu po kadrovski pomoči. Občina Hrastnik je delavkam in delavcem, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, zagotovila namestitev in prehrano. Dom ima trenutno dovolj zaščitne opreme za nemoteno delo, za kar gre zasluga Upravi RS za zaščito in reševanje ter poveljstvu republiške civilne zaščite. Hrastnik sta 23. julija obiskala tudi minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Na sestanku z županom Markom Funklom in direktorjem Doma Dragom Kopušarjem so bile glavne teme zagotavljanje kadrovske pomoči, potrebe po novem domu in izolacija mesta. Nemalo je namreč pozivov, da bi zaradi zajezitve ali vsaj omejitve širjenja okužb bilo občino nujno potrebno zapreti, številno pa menijo tudi, da je za to bržkone tudi že prepozno. Minister Gantar je sicer menil, da izolacija ni potrebna. »V zadnjih desetih dneh je bilo opravljenega veliko dela in rezultat je stabilna situacija, drastični ukrepi v smislu izolacije mesta v tem trenutku niti približno niso potrebni,« je povedal ob obisku. Kako bo sedaj, ko je prišlo znova do povečanja števila okužb, pa se še ne ve. Glede Doma je dejal tudi, da se je pokazalo, da se tudi v težkih pogojih bolezen da zajeziti in da Dom s trenutno dodatno pomočjo situacijo obvladuje. Če je ne bo, pa bodo ponovno priskočili na pomoč. V Domu sicer že pomagajo štiri dodatne osebe, še več pa se jih pričakuje, saj so pomoč ponudili številni domovi za starejše in zdravstveni domovi. Pri dodatnem kadru gre za zaposlene iz Domov za starejše iz Ljutomera, Loke, Topolšice, Tisja, Metlike, Ptuja, zaposlene iz novomeške in trboveljske bolnišnice ter iz hrastniškega zdravstvenega doma.
Namesto v Trbovlje v Novo Gorico Rezultati sobotnih brisov so pokazali 14 na novo okuženih, od tega je 12 oskrbovancev Doma, 2 pa sta se okužila izven Doma. Po sobotnih podatkih je v občini tako 73 vseh aktivnih okužb, od tega 41 med oskrbovanci doma, 11 med zaposlenimi ter 21 med ostalimi občani. S tem tednom bo premeščanje in vzpostavljanje con končano, še vedno pa močno primanjkuje delavcev. Pri preseljevanju v Domu je na pomoč priskočila tudi Civilna zaščita Hrastnik ter Območna enota Rdečega križa Hrastnik. Precej čudenja pa je povzročilo to, da se stanovalce Doma iz Hrastnika premešča na druge, oddaljene konce Slovenije, na primer v Šempeter pri Novi Gorici, ne pa v bližnjo trboveljsko bolnico, ki je tako rekoč čez hrib. Vzrok je v tem, da Bolnica Trbovlje po odločitvi Ministrstva za zdravje ni predvidena za bolnico za covid. To so trenutno le oba UKC in v Šempetru, v sili Golnik in Celje. Da se stanje izboljšuje, meni tudi župan Marko Funkl. »Ukrepi so se izkazali za ustrezne in je stvar zaenkrat zajeziva. S strani Občine smo aktivirali tudi Civilno zaščito. Posebnih ukrepov ne uvajamo, se pa pomaga Domu pri preseljevanju in zagotavljanju zaščitnih sredstev. Skupaj z gasilci pregledujemo tudi stanje na terenu v občini na sploh, na primer pri upoštevanju različnih odredb kot so zapore otroških igrišč in podobno. Kakšnih posebnih ali izrednih aktivnosti v zvezi s corono pa Civilna zaščita trenutno ne izvaja,« pravi.
Občina Zagorje letos med drugim ureja tudi področje kolesarstva. Poleg urejanja siceršnjih, klasičnih prog za tovrstno vožnjo, bo v prihodnjih mesecih pričela tudi z vzpostavljanjem sistema izposoje javnih e-koles. Projekt dopolnjuje gradnjo kolesarske steze Zagorje – Orehovica, kar bo občanom in drugim omogočilo celovito trajnostno izkušnjo. Ocenjena vrednost projekta znaša okvirno 350.000 EUR, kar zajema gradnjo 5 postajališč, nakup 50 koles in vzpostavitev sistema izposoje. Postajališča bodo na železniški postaji, v parku dr. Janeza Drnovška, v Evro parku, v Kisovcu in na Izlakah. Nadaljnje lokacije bodo izvedene v sklopu projekta kolesarske steze.
»S tem bo Občina pripomogla k doseganju ciljev Celostne prometne strategije občine Zagorje ob Savi in ostalih ciljev s področja mobilnosti, kvalitete zraka, kvalitete bivanja,… Z izvedbo projekta bo občanom omogočen okolju prijazen in ugoden način prevoza. Poleg tega sistem izposoje e-koles izboljšuje multimodalnost v občini, kar dodatno vpliva na zmanjšanje števila osebnih vozil. Občina Zagorje ob Savi pri tem stremi k kvalitetni vpeljavi sistema, ki bo nudil prilagajanje in posodabljanje glede na hiter tempo tehnološkega razvoja,« pravi dipl. ing. log. Jakob Smolič z Občine Zagorje..
Projekt bi po načrtih bil zaključen do konca letošnjega leta, zagon sistema pa v prvih toplih dneh prihodnje leto. Projekt je delno sofinanciran iz sredstev EKO sklada.
Občina Trbovlje je te dni zaključila obnovo sončne ure v mestnem parku. Uro, ki je ena od družabnih stičnih točk mestnega parka, je ustvaril Bojan Frantar, kulturni delavec in edini v Sloveniji, ki obnavlja in izdeluje sončne ure. V parku pri občinski stavbi je ura od leta 2003.
V sklopu obnovitvenih del so ji ponovno dodali senčno palico, brez katere ni delovanja ure, uro so očistili in prenovili ploščo pod njo. Poleg sončno časovne skulpture je po novem nameščena tudi tabla z navodili za branje sončne ure. Na uri so namreč štiri sončne ure in analemna osmica s koledarjem, ki prikazuje odstopanja sončnega časa od srednjeevropskega, torej plus/minus 15 minut.
Naprava kot svojevrstna posebnost in arhitekturna umetnina ne le krasi park, ampak služi tudi učenju in spoznavanju novih stvari. Na lokaciji, kjer je sedaj park, je nekoč bilo pokopališče, ki so ga pred desetletji preselili v naselje Gabrsko. Ker združuje preteklost s sedanjostjo je ura oblikovana tudi tako, da lahko učencem, dijakom in drugim pomaga pri učenju geografije. Nameščena je na delu, ki je odprt po osi vzhod- zahod in ima zato idealno lego za postavitev sončne ure. Ker je trboveljska dolina obdana s hribi, ura ob enakonočju kaže od približno 8.30 do približno 17. ure. Sicer pa kaže čas za naprej in za nazaj.
Sončna ura je ena izmed prvih priprav, ki jih je uporabljal človek in je najtočnejše naravno merilo časa. Uporabljali so jih že Babilonci in Egipčani.
Združenje občin Slovenije za prihodnje leto predlaga povprečnino v višini 673,62 evra, kar je za 50 evrov več od letošnje. Poleg tega so na seji v Litiji podali tudi predlog o dvigu plač za leto 2022. Izhodišče izračuna so dejanski stroški, ki so jih občine imele v lanskem letu in povečani stroški dela v letu 2020 in 2021. Ti v izračunih za lansko leto še niso bili upoštevani, a jih bo v prihodnjih dveh uslužbencem na lokalni ravni treba izplačati.
Letos občinam pripada povprečnina v višini 623,96 evra. Na toliko je bila z lani dogovorjenih 589,11 evra povišana z drugim protikoronskim zakonom, ki je začel veljati s 1. majem. Višja povprečnina velja za celo letošnje leto. Združenje predlaga tudi, da se že z letošnjim letom odpravi prehodno obdobje pri investicijskem transferju, ki ga določa 21. člen Zakona o financiranju občin.
V razpravi s predstavniki službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so župani pozdravili vse napore oblasti za dosežen finančni okvir na podlagi obeh v torek potrjenih dokumentov na ravni EU. Pričakujejo, da bo država vložila še več naporov, da bodo preko večletnega finančnega okvira in inštrumenta za okrevanje financirani projekti, ki jih posamezna lokalna okolja dejansko potrebujejo. Še zlasti to velja za infrastrukturo.
Predstavnike države so tudi opozorili na časovno dobo črpanja sredstev, ki je izjemno kratka. Pozvali so jih k čim prejšnjemu sprejemanju vseh dokumentov in vključitev predstavnikov občin v te postopke.