Občina Trbovlje je v zadnjih nekaj letih obudila vezi in prijateljstvo s tremi od siceršnjih štirih pobratenih občin. Stiki z občino Jesenice so redni, z občinami iz Srbije, Makedonije in Francije pa so vmes bili nekaj časa redki oziroma že kar prekinjeni. A kar pol stoletja dolga prijateljstva ne prenehajo kar tako ali čez noč, zato so se vezi med njimi obudile.

Trbovlje letos obeležujejo 55 let od pobratenja s francosko občino Sallaumines in 45 let s srbsko občino Lazarevac. Le nekaj let kasneje so se pobratili še z makedonskim Valandovom in slovenskimi Jesenicami.

Ob tej obletnici je Občina Trbovlje skupaj z Muzejem in avtorico Jano Mlakar Adamič pripravila razstavo o zgodovini prijateljstva, izdali pa so tudi knjigo o pobratenih mestih Na isti valovni dolžini.

Pesem pred politiko

 »Razstava obsega zgodovino in današnje oblike sodelovanja med občinami, mladinske izmenjave, spominke in protokolarna darila, ki jih je Občina prejela ob obiskih delegacij pobratenih mest in še mnogo drugih dragocenih utrinkov in spominov zadnjih 55 let. S pobratenimi mesti si delimo nekaj skupnega. Povezani smo z razlogi in ti so pozitivni. Dober odnos med partnerskima krajema na prvo mesto postavlja občane. Ponuja jim nove prijatelje in nove izkušnje. Pomaga jim, da se srečajo, pomešajo in razumejo. Rojevajo nove vsebine. Politika ponuja možnosti sodelovanja, kako bomo skovali prijateljstva, pa je naša izbira,« pravi Mlakar Adamičeva. Knjiga in razstava vsebujeta fotografije in zgodbe udeležencev medsebojnih obiskov in srečanj v preteklih desetletjih, dokumente iz arhiva in podobno.

Po slovenski osamosvojitvi leta 1991 so stiki z občinama iz bivše Jugoslavije in iz Francije za nekaj časa zamrli. A že štiri leta kasneje so se obudili, ko je takratni trboveljski župan obiskal Sallaumines. Prav tako so se trboveljski občinarji znova odpravili na obisk v Francijo leta 2000. Niso pa to bili edini obiski. Kar je, kot bi lahko rekli, upočasnila politika, je pospešila pesem. V Franciji so namreč gostovali tudi naši pevski zbori. Med občinama je znova zaživela tudi mladinska izmenjava in so odtlej mladi iz obeh občin med počitnicami spet gostje v pobrateni.  

Znova vezi z vsemi

Do ponovnega uradnega zbližanja z občino Lazarevac je prišlo po dobrih dvajsetih letih, nekaj kasneje pa še z občino Valandovo. Po približno tridesetih letih je tudi s tema občinama ponovno stekla tudi mladinska izmenjava.

 »Ponosni smo lahko, da smo uspeli prijateljske vezi z vsemi občinami ohraniti in negovati do danes. S Sallauminesom tako vsako leto ohranjamo vezi preko mladinskih izmenjav med občinama in obiskom delegacij na vsakih nekaj let. Prav tako smo pred štirimi leti začeli ponovno obujati prijateljstvo z občinama Lazarevac in Valandovo. Tako bomo v mesecu juniju že drugo leto zapored omogočili izmenjavo našim otrokom v Makedonijo in Srbijo,« pa je med drugim v pozdravnem nagovoru na odprtju razstave povedala županja Jasna Gabrič.

Foto: ČZ

V tem tednu v trboveljskem mestnem parku v okviru projekta Inspiracija in občinskega praznika poteka zanimiv kulinarični festival Trbouski špajz. Občina Trbovlje je k sodelovanju povabila gostince, ki obiskovalcem iz domačih logov in od drugod ponujajo značilne lokalne jedi, za katere navdih so črpali v zgodovini, zapuščini in industrijski dediščini občine. Jedi so povezane s preteklostjo in značilnostmi Zasavja na originalni, klasični način ali pa na nov, z dodelanimi idejami in sodobnim navdihom.

Na stojnicah so v ponudbi knapovski fižolov golaž, domači jabolčnik, rudarsko nabodalo na šmornu, purfl pico, knapusko pico, krumpantoč, kuolm sladoled, paversko južno, ocvirkovko in še mnoge druge jedi, neločljivo povezane z revirji.

Eden vrhuncev festivala je bilo tudi tekmovanje gostincev in drugih sodelujočih v pripravi ene najbolj znanih zasavskih knapovskih jedi, grenadirmarša. Jed, mešanica krompirja, testenin in čebule, je nastala po naključju v času napoleonskih vojn. K und K vojaki so s seboj imeli le moko in krompir. Kuhar je po načelu, da je za vojsko vse dobro, sestavini zmešal in kot jed ponudil vojakom. Kasneje se je jed grenadirjev razširila po vsem slovanskem svetu in poleg pri nas  jo poznajo tudi na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem, v Avstriji in Srbiji. Pri nas je poznana postala predvsem v Zasavju, kjer še danes velja za eno od tradicionalnih knapovskih jedi. Med različnimi ekipami se je najbolje kuharsko odrezala rudarska pod vodstvom znamenitega Perkmandeljca.

Prav tako so se v sklopu Podeželske tržnice predstavili različni lokalni ustvarjalci in ponudniki s svojimi izdelki, društva, organizacije,…pripravljenih je bilo tudi nekaj delavnic za najmlajše, za dobro voljo in srbeče pete pa je poskrbel ansambel Igor in zlati zvoki.

Foto: ČZ

Strokovna komisija Slovenske filantropije je Občino Trbovlje že tretjič zapored prepoznala kot prostovoljstvu prijazno mesto. Trbovlje so ena izmed 21 slovenskih občin, ki spodbujajo prostovoljstvo, zagotavljajo podporo delovanju prostovoljnih organizacij, soustvarjajo pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva.

Častno pokroviteljstvo Slovesnega dneva prostovoljstva je sprejel predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, ki je podelil nazive Junaki našega časa, Naj mentor in Naj mentorica prostovoljcev, Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v javni upravi ter Prostovoljstvu prijazno mesto. Priznanje Prostovoljstvu prijazno mesto 2019 je za Občino Trbovlje prevzela direktorica občinske uprave Alenka Maček Berger.

»Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem organizacijam in posameznikom v Trbovljah, ki s svojim delom spodbujajo in širijo prostovoljstvo, obenem pa želimo poudariti, da je naziv, ki ga je občina prejela že tretje leto zapored, tudi priznanje njihovemu delu, vztrajnosti in dobri volji. Zato hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da občina Trbovlje ohranja naziv Prostovoljstvu prijazno mesto že od leta 2017,« so na Občini zapisali ob tej priložnosti.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje

Občina Trbovlje se je v letošnjem letu v sklopu projektov urejanja mesta lotila tudi lokacije pred glavno pošto. Dosedanje stopnice, zelenica in asfaltna dostopna pot dobivajo novo, modernejšo podobo in tudi funkcijo. Kot načrtovano, bo dosedanja lokacija po zaključku del namenjena tudi druženju, čistejši pa bo tam tudi zrak.

Dela projekta, ki bo realiziran v sklopu Projekta Inspiracija v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, sofinancira pa ga EU iz sredstev sklada ESRR, se izvajajo in bodočo podobo je že počasi moč opaziti.

Kaj natančno je načrtovano in kako bo videti, si lahko preberete in osvežite v prejšnjem prispevku o tem v našem časopisu.

Tokrat smo si ogledali, kako potekajo dela in kako lokacija dobiva novo podobo.

Foto: ČZ

Podjetje Javna razsvetljava preko Občine Trbovlje obvešča, da bodo v četrtek, 16. maja, na lokaciji semaforiziranega križišča pri Šparu v Trbovljah potekala vzdrževalna dela.

Posledično temu semaforji v križišču ne bodo delovali med 8.30 do predvidoma 14. ure.

Glede na to bodo veljala siceršnja prometna pravila kot so upoštevanje prednosti, glavne in stranske ceste in podobno. Iz doslej dobljenih informacij ni razvidno, ali bo promet v križišču morda usmerjan in uravnavan s strani policije.

Foto: ČZ

Na cestnem odcepu Kolovrat Mlinše so skladno z napovedmi in načrti pričeli z deli. Litijsko podjetje Trgograd izvaja dela na približno 1,7 km dolgem odcepu. Predvidena je prenova vozišča, na posameznih delih bo spremenjen potek krivin, cesta pa bo dobila tudi novo odbojno ograjo.

Če se bodo stvari odvijale po načrtih in je ne zagode vreme, naj bi rekonstrukcija investicije Direkcije RS za infrastrukturo bila končana v 45 dneh.

Zaradi del bodo na omenjeni cesti občasne polovične zapore, pri nanosu asfalta pa so ob sobotah predvidene popolne zapore.

Ta teden je predvidena tudi uvedba v delo za postavitev prehoda za pešce na Mlinšah. Gre za začetek projekta, za katerega je Občina Zagorje z Ministrstvom za infrastrukturo podpisala sporazum o sofinanciranju postavitve semaforiziranega prehoda za pešce lansko leto. Investicija vključuje tudi ureditev hodnikov za pešce in  preureditev avtobusnih postajališč.

Večino sredstev, približno 160.000 evrov, bo zagotovilo ministrstvo. Za izvajalca del je izbrano podjetje Mapri Proasfalt. Rok za izvedbo projekta je 90 dni.

Foto: Wikipedia si

Občina Zagorje se je kot kaže letos odločila še posebej obeležiti dneve, povezane z okoljem, v katerem bivamo in naravo. Nedavno so zasadili nov vrbov drevored v Evroparku, sedaj pa so spodbudili akcijo tudi na zagorskih šolah.

Klimatske spremembe so ena glavnih nevarnosti ter težav našega časa in veliko breme za človeštvo in okolje. Brez drastičnih ukrepov že danes ali še bolje rečeno že včeraj bo prilagajanje na te vplive v prihodnosti vse težje. Dan podnebnih sprememb je zato namenjen tudi razmisleku o tem, kako lahko vsak izmed nas prispeva, da bi bil odtis človeka na Zemlji čim manjši. Do sprememb lahko pripomore prav vsak posameznik. In za to sploh ni treba veliko, žal pa večinoma niti ne vemo, kako malo je že dovolj, če bi se tega lotili in držali vsi.

Nedvomno lahko k ohranjanju ravnotežja našega planeta pripomoremo tudi z manjšo uporabo plastike, zato je ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb Občina Zagorje ob Savi zagorske osnovne in srednjo šolo pozvala, naj 15. maja pripravijo šolsko malico tako, da bo kar najmanj obremenila okolje s plastično embalažo.

Dober odziv

»Vsak dan se srečujem z izzivi našega težavnega in zapletenega sveta, vendar noben od njih ni tako velik kot klimatske spremembe. Slednje so resna eksistencialna grožnja za večino življenja na planetu, še zlasti pa za človeštvo,« je dejal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres ob dnevu podnebnih sprememb lansko leto in tega stališča so, kot kaže, tudi v Zagorju.

 »Veseli nas, da so se pozivu odzvale vse šole. Do 20. maja bodo Občini poslale kratek povzetek o tem, kaj so učencem in dijakom ponudile za malico, ali so imeli pri pripravi in razdeljevanju malice kakšne večje težave, kako so se odzvali šolarji ter koliko plastike je ostalo po zaužiti malici,« pravijo na Občini. Najuspešnejši šoli in najbolj iznajdljivemu organizatorju šolske prehrane bo Občina podelila tudi simbolično priznanje Malica brez plastike.

Foto: ČZ

Električni avtomobil, ki na trboveljskem pokopališču v Gabrskem brezplačno prevaža invalidne, težje gibljive in starejše obiskovalce ob torkih in četrtkih v času od 15. marca do 15. novembra, trenutno ne vozi.

Razlog za nevoznost je okvara vozila. Da vožnja do odprave napake ni mogoča, obiskovalce pokopališča s pisnimi obvestili obvešča tudi Javno podjetje Komunala Trbovlje, ki je upravnik pokopališča.

Kdaj bo vozilo popravljeno in znova na voljo za uporabo, zaenkrat ni znano.

Foto: ČZ