Današnje popoldne je na ploščadi v Zagorju ob Savi bilo pisano kot skorajšnje jesensko listje. Mlado in staro v vseh barvah se je namreč trlo na prvem kulinaričnem festivalu Zagorje ob žlici. Občina Zagorje, Gastrofuzija in Delavski dom Zagorje so pripravili gurmansko prireditev, na kateri so se predstavile nekatere kuhinje od blizu, daleč in tudi precej daleč. Na pokušino so bile jedi iz domačih revirjev, iz nekaterih drugih delov Slovenije, pa tudi iz bolj oddaljenih dežel. Med slednjimi je bilo moč med drugim okusiti tudi albansko in celo japonsko hrano.

Iz domačih loncev se ni kadil le knapovski golaž, funšterc in druge za te kraje značilne jedi, ampak tudi kulinarična novost, imenovana Burger mandeljc. Gre za črno štručko z dodatki, za katero upajo, da bo hitro našla pot do ljubiteljev.

Kljub različnim cenam ponujanih jedi so bili obiskovalci številni in tudi okušali so jedi različnih kuharjev. Kje je bila največja gneča, je težko reči, saj so okusi različni.
Prireditev ni bila le za razvajanje brbončic ampak tudi vesele urice za najmlajše.

Zanje je bil postavljen napihljivi grad, kuharske delavnice, lokostrelstvo, ustvarjalni kotiček, preizkusili pa so se tudi v vožnji z avtomobilčki na posebej postavljenem poligonu s prometnimi znaki.

Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo in zabavo, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji kave. Zanje je bila namreč postavljena prav posebna stojnica. Poleg drugih, ki so sodelovali na festivalu, je svojo stojnico imela tudi policija.

Po obisku sodeč je prireditev, četudi prva tovrstna, privabila vrsto obiskovalcev, zato zagotovo ne bo ostala edina, ampak je pričakovati kakšno tudi v prihodnje.

Foto: Č. Z.

Do prometnih zastojev in druge problematike ne prihaja le v velikih mestih, ampak tudi manjših krajih. Eden od klasičnih tovrstnih primerov nepravilne vožnje, ki posledično ne povzroča le zastojev in gneče, ampak mimogrede tudi kakšno denarno kazen in kazenske točke, je tudi križišče pri marketu Tuš v Trbovljah. Gre za prometni primer in ureditev, ki jo praviloma spregledajo in ne upoštevajo tako rekoč skorajda vsi. Tako domačini, kot tudi vozniki, ki prihajajo od drugod.

Zapovedi na tleh in na prometnih znakih
Prometno pravilo je sicer ustrezno urejeno in tudi vidno označeno. Zavijanje na cesto s parkirišča Tuš pri semaforiziranem križišču med Marketom Tuš in Plevčakom je namreč dovoljeno le v desno, proti semaforju, v levo oziroma v smeri za rudniško upravo ali proti Žabjeku pa ne. Prav tako ni dovoljeno zavijanje s stranske ceste od semaforiziranega križišča levo na parkirišče Tuša, ampak le vožnja naravnost ali v desno proti Delavski hranilnici. Večina voznikov to kljub oznakam spregleda in hote ali nehote ne upošteva. Dovoljeno pa je zavijanje v oziroma pred semaforiziranim križiščem v levo proti Delavski hranilnici in desno na Tuševo parkirišče iz smeri Žabjeka oziroma izza rudniške uprave.
Vozna pravila so sicer določena z označbo s prometnimi znaki in risi na cestišču, kar pa kljub temu večina spregleda in ne upošteva. Zavijanje s parkirišča v levo na cestišče proti Žabjeku ali za rudniško upravo prepoveduje smerna oznaka na tleh, prav tako pa prometni znak o obvezni smeri, ki stoji na desni strani izvoza. Puščica na obeh namreč zapoveduje zavijanje s parkirišča na cesto le v desno. S cestišča na parkirišče pa je, kot rečeno, zaviti dovoljeno iz obeh smeri oziroma z obeh strani ceste.

Nevarnost, zastoji in kazni
Če prometna določila spregledate ali jih ne upoštevate, ste lahko kaznovani in dobite tudi plačilo globe za prekršek ter kazenske točke.
Kršitve so presenetljivo pogoste, saj večina znake in označbe spregleda. Zato pri vožnji tod previdno in pamet v roke. Ne le v izogib plačilu globe za prekršek, ampak tudi v izogib nepotrebnim posledičnim prometnim zamaškom in predvsem za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.

Potem, ko je v prvi polovici letošnjega leta nemalo občanov Trbovelj razburilo in ujezilo razkopavanje terena, ki se je pričelo na površinah med Gojdo in prireditveno rekreacijsko lokacijo Kipe – med drugim je bilo precej hudih besed tudi zaradi podrtja več zdravih, odraslih dreves – in kar je v slabo voljo spravilo predvsem sprehajalce, se stvari sedaj počasi spreminjajo. Če je namreč prej prednjačila nejevolja, sedaj v ospredje stopa radovednost. Po nekaj mesečnih delih načrt s prehodom v zadnje faze dobiva končno podobo.

Bajer najboljša rešitev
Gre za ureditev bajerja na navedeni lokaciji kot eno od sanacij rudniških površin. »Rudnik je po srednjeročnem programu dolžan izvesti sanacijo zemljišč. Ta so državna, spadajo pod sklad, Rudnik ima le zakonsko obvezo, da jih v skladu s programom sanira, izdela dokumentacijo,… in podobno. To so glede na stanje različne stvari. Gre tako za stabilnostno kot tudi biotehnično sanacijo. Izdeluje se umirjevalnik oziroma zadrževalnik meteornih in površinskih voda. V preteklosti je Rudnik že saniral odvodevalni sistem od Gojde in Terezija rova do Trboveljščice. Tu je že urejena meteorna kanalizacija. V vodotoke je treba kontrolirano speljati zaledno vodo. Na ta način bomo povečali stabilnost terena, kar je osnovni cilj sanacijskih del. Zraven bo zajeto čim večje prispevno padavinsko območje, na primer vode izpod Retja bodo speljane tu čez do Trboveljščice,« je pred nekaj meseci pojasnil Urban Berger, vodja tehničnega sektorja na Rudniku Trbovlje Hrastnik.

Občini Trbovlje in Hrastnik sta za potrebe sanacije rudniških površin kot posledic rudarjenja dali izdelati strokovne podlage za ureditev površine med Hrastnikom in jaškom Gvido, ki čez Ojstro povezuje obe občini. Te so bile osnova za pripravo izvedbene dokumentacije in posledično za izvedbo samih del. Na omenjeni lokaciji gre za rešitev, ki združuje praktičnost, uporabnost in vizualnost, za kar je pretočni bajer najboljša oblika.

Prijazno tudi za živali
Sanacija in urejanje površin na omenjeni lokaciji sta zamišljena tako, da bo območje tudi po zaprtju služilo splošnemu uporabnemu namenu. Isto velja za omenjeni umirjevalnik, ki je sicer grajen kot tehnični objekt za urejanje odvodnjevanja.
Dela, kot omenjeno, so se prevesila v drugo polovico in gredo počasi h koncu. »Izdelava umirjevalnika je praktikčno končana, ureja se okolica in zasaditev trave, slednja se bo opravila v oktobru oziroma novembru. Nadaljevalo se bo s priključitvijo ostalih površinskih voda iz območja Dobrne in Lakonce z izdelavo kanala ter s dokončnim formiranjem površine nad III. poljem med Dobrno in Limbergom,« dodaja Berger. Okoli bajerja je narejena že makadamska pot, na strmi, spodnji strani v smeri Gojde, je postavljena tudi že ograja.

Bajer, ki bo po dokončanju nedvomno postal priljubljena sprehajalna in družabna točka sprehajalcev, bo po navedbah Bergerja tudi prijazen do divjih živali. Umetni bajerji, kakršen bo tudi ta in zbiralniki vode niso redka oblika rešitve in urejanja okolja. Marsikdaj pa se je zgodilo, da so zaradi načina izdelave povzročili tudi pogin divjadi in hišnih ljubljencev. Živali so namreč nagonsko in naravno pričakovano prihajale do njih, denimo ponoči tudi na napajanja, in se je primerilo, da je prišlo tudi do padca v vodo. Zaradi strme ali navpične stene, betonske izdelave in podobno se niso mogle rešiti in so utonile.
Tudi na lokaciji skorajšnjega bajerja živijo različne vrste divjadi in neogibno je pričakovati nočne obiske muflonov, divjih prašičev,… »Brežine so za njihov varen dostop do vode dovolj položne,« glede tega o bodočem bajerju pravi Berger.