V Trbovljah je od včeraj uradno odprt športni park Ledenica. Projekt v investicijski vrednosti približno 850 tisočakov in površine 6000 kvadratnih metrov je nastajal pet let. Poimenovali so ga po pripravi ledu, ki je na tem delu Trbovelj potekala v času po prvi svetovni vojni. Park je idejno zasnovan kot prostor, kjer bo vsak našel svoj prostor za sprostitev, počitek, branje knjige, rekreacijo ali pa adrenalinsko doživetje, po navedbah Občine Trbovlje pa je urejen po najnovejših smernicah z mislijo, da bi združil in povezoval vse generacije.
Park na dvoje deli Trboveljščica, povezan je z mostom. V parku sta skate poligon in motorik park. Poleg rekreaciji je namenjen tudi sprehajalcem in za počitek ter druženje s posedanjem. Zasadili so tudi 38 dreves in 65 grmov.
Poseben kotiček, most športnih junakov Trbovelj, je namenjen tudi trboveljskim športnikom. Ti bodo v njem dobili plošče s svojimi imeni. Načrtovano je 28 takšnih plošč, prvo je dobila Nika Barič. Najboljša slovenska košarkarica je bila tudi častna gostja na otvoritvi.
S samim uradnim odprtjem Ledenice je bilo tudi nekaj težav zaradi vremena in so morali prvotno določeni datum prestaviti. Kljub tudi včerajšnjemu ne prav spodbudnemu vremenu je bil obisk kar precejšen. Je pa bržkone mnoge odvrnilo samoplačniško testiranje za Covid pred vhodom na prireditveni prostor. Slednje je namreč stalo 12 evrov.
Kljub svečani otvoritvi in obisku pa je nemalo tudi občanov, ki niso ravno najbolj navdušeni nad parkom. Nemalo jih meni, da bi bilo v Trbovljah veliko bolj potrebno prednostno urediti marsikatero drugo stvar. Ceste, avtobusne postaje, mestno središče, zanemarjene in propadajoče objekte tako v centru kot izven, opuščene nekdanje industrijske objekte in podobno, kar je že leta predmet nezadovoljstva marsikaterega občana in tudi kazi splošno podobo mesta.

Foto: Občina Trbovlje

Na najvišjem zasavskem vrhu je potekal tradicionalni Extempore Artkum. Društvo za umetnost Kum je tudi letos pripravilo likovno druženje, ki je bilo tokrat posvečeno zasavskemu akademskemu slikarju iz Trbovelj Janezu Knezu. V letošnjem letu mineva 90 let od rojstva tega akademskega slikarja, ki je umrl pred 10 leti, bil pa je tudi pobudnik extempora Artkum. V jubilejnem letu so v Delavskem domu Trbovlje pripravili retrospektivno razstavo njegovih del, ki so bila na ogled tudi v Loki pri Zidanem Mostu, Hrastniku in Zagorju ob Savi.
Na 31. extemporu Artkum je ustvarjalo 25 udeležencev, med njimi so bili tudi iz Avstrije in Norveške. Ustvarjala so tudi nekatera priznana in širše znana slikarska imena, kot so denimo Bogdan Barovič, Jože Potokar Cvrčo, Lojze Adamlje, Zoran Poznič,Tina Konec,… Nekateri od njih so povezanih s Knezom tudi v obliki osebnih poznanstev in druženj.
Na Artkumu se srečujejo umetniki, ki uporabljajo različna izrazna sredstva. Slikarstvo ostaja rdeča umetnostna nit, sicer pa je odločitev glede izraznih tehnik prepuščena posamezniku. Tako so denimo gostili tudi fotografe, kot sta Janez Pelko, Bojan Dremelj in Vukašin Šobot. Letos se je prvič pridružilo tudi polstenje.

Extempore v umetniškem pomenu predstavlja srečanje umetnikov, ki na kraju samem v določenem času ustvarijo na skupno zadano temo oziroma improvizirajo neko umetniško stvaritev. Na tokratni koloniji so lahko udeleženci poleg teme prosto svoje likovne stvaritve posvetili Janezu Knezu, tako so nekateri upodobili prav njega. Najpogosteje upodobljen motiv na extemporu Artkum pa je prav gotovo Kum z značino cerkvijo in dvema zvonikoma ter stolpom v različnih podobah in tehnikah.
Extempore na Kumu ni nagrajevalni, njegov namen ni tekmovanje temveč ustvarjalno druženje v prijetnem , sproščenem ambientu. Tudi izborov najboljših del ni bilo nikoli, razstavijo pa na ogled vsa. Avtorji jih odstopijo društvu, ki ima tako že lepo 30-letno zbirko.
Ena od značilnosti tradicionalnega extempora Artkum je tudi dober ambient. Udeleženci so zadovoljni in se tudi radi vračajo. Na društvu pozdravljajo, da je podobnih slikarskih druženj v Sloveniji veliko. Slikanje, risanje ter druga umetniška izrazna sredstva ljudi ne samo sproščajo pač pa tudi povezujejo.

V kulturnem delu uradnega programa z odprtjem razstave Janeza Kneza, ki se je odvilo v preteklo soboto, so spregovorili Mišo Knez, akademski slikar Lojze Adamlje iz Ljubljane, predsednik društva Zoran Cvar in predstavnik JSKD Trbovlje in glasbenik Blaž Rojko. Z odličnim glasbenim vložkom so odprtje razstave pospremili Eva Rojko, Izabela Hace in Areh Mahkovic na kontrabasu.

Foto: ČZ

Zavod za šport Zagorje in Kolesarski klub Zagorska dolina jutri organizirala državni pokal Pumpaj Slovenija. V sklopu prireditve je tudi dobrodelni program Grbine so fine. Za dobro vzdušje bo skrbel tudi pumptrack ambasador Filip Flisar
Gre za prvi letošnji dogodek v seriji programa Grbine so fine, z državnim pokalom Pumpaj Slovenija. Ta poteka pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije, Pumptrack Slovenija in Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.
Dogodki so namenjeni tako že izkušenim kolesarjem, kot tudi kolesarskim začetnikom. V sklopu aktivnosti so spoznavanje s prvimi kolesarskimi zavoji najmlajših pod strokovnim vodstvom in tekmovalni del uradnih dirk za državni pokal Pumpaj Slovenija s spremljevalnim in dobrodelnim programom.
Dogajanje bo od 10. do 19. ure na parkirišču pred Evroparkom in na pumptrack stezi. Organizatorji zato obiskovalce prosijo, da pridejo peš ali s kolesi. Za obiskovalce z avtomobili bo parkiranje možno v okolici Evroparka, saj bo parkirišče zasedeno.

Pumptrack osvaja tudi Slovenijo
Pumptrack poligoni so v zadnjih letih preplavili Slovenijo. Trenutno jih je preko 50, če se bo dosedanji trend izgradnje poligonov nadaljevali, pa jih bo po napovedih gibanja Pumptrack Slovenija do leta 2030 že 212, kolikor je slovenskih občin.
Pozitivne učinke, ki jih prinašajo pumptrack poligoni, želi aktivneje podpreti tudi Kolesarska zveza Slovenije. Skupaj z OKS-ZŠZ menijo, da poligoni vzpodbujajo otroke in mladino h gibanju in s svojo inovativnostjo pomagajo ustvarjati stabilne temelje za nadaljnji razvoj športa tako na vrhunski kot rekreativni ravni. Obe instituciji sta združili moči z gibanjem Pumptrack Slovenija in pripravili projekt Grbine so fine, s katerim želijo prispevati k zagotavljanju temeljnih pogojev za bodoči razvoj kolesarjenja.
Prvi sestavni element dogodka predstavlja animacijski program Grbine so fine, ki nagovarja naše najmlajše kolesarje in njihove starše. Na voljo bo brezplačna izposoja BMX koles. Otroci se bodo lahko preizkušali na spretnostnih poligonih ter krepili svoje kolesarsko znanje. Spremljal jih bo lisjak Foksi, maskota OKS-ZŠZ, ki je za vse vztrajne pripravil posebno pozornost. Nekoliko starejši otroci se bodo lahko udeležili Foksijeve male pumptrack kolesarske šole, kjer bodo pod strokovnim vodstvom učiteljev Kolesarske zveze Slovenije spoznali, kako varno uporabljati pumptrack poligon in postati odličen kolesar.

Tudi dobrodelni
Drugi element dogodka predstavlja tekmovalnost. Na pumptrack poligonu se bodo za točke državnega pokala Pumpaj Slovenija borili registrirani tekmovalci, v kategoriji open 4fun pa se bodo s časom spopadli tudi rekreativni športniki. Naj zmaga najhitrejši.
Organizatorji bodo spodbujali tudi k dobrodelnosti. Z akcijo, ki nosi naziv “En krog za razvoj”, bodo  zbirali sredstva namenjena lokalnemu društvu za uspešno nadaljnje delo in razvoj mladih kolesarjev v  njihovem okolju.

Foto: Jure Gašparič

Pevec legendarne zasavske skupine Orlek Vlado Poredoš ima po novem svoje pivo. Poimenovano, kakopak, Orlek, ustvaril pa ga je njegov najstarejši sin. Odločil se je iti na lastno poslovno pot varilca piva in nastalo je pivo Orlek. Njegova je ideja, znamka, okusi, oblika in proizvodnja, za oblikovanje vizualne ideje je poskrbel Dušan Kastelic, ime pa je, kot glasbena skupina, povzel po domačem imenu zagorskega hriba, kjer Poredoševi stanujejo. »Ja, zdaj smo zasavski pivovarji,« pravi. Gre namreč za družinsko delo. Glavni je sin, pomaga njegova žena, mama, brata in seveda Vlado. »Sam bom pomagal pri promociji, pa poskusim ga tudi rad, haha« pravi. Tako imajo odslej majhno domačo pivovarno, prav tako poimenovano Orlek.

Posebna voda
Čeprav sam ni pivovar, pozna dosti stvari. »Pri našem pivu veliko vlogo igra voda kot ena od sestavin. V našem naselju jo dobivamo s Partizanskega vrha in je bogata z železom, kot taka pa odlična ne le za pitje na sploh, ampak tudi kot sestavina za pivo« pravi.
Tako je nastalo pivo v treh različnih okusih. Svetlo je lahkotno, osvežilno, rdeče  rahlo sadno, karamelno, temno pa je tipično pivo. Vsa so alkoholna, naredijo pa tudi kakšnega posebnega, na primer iz kostanjevega medu. Vlado se sam sicer ni dobesedno in popolnoma podal v pivovarstvo, vseeno pa pridno pomaga, kolikor se da. Začeli so počasi, lokalno, nadaljujejo regionalno, ciljajo tudi širše. Kar je zelo pomembno in kar ga tudi nadvse veseli, podprli so jih tudi Orleki. »Na kratko rečeno so navdušeni. Tudi poskusili so že vse tri sorte. Smo razširjena družina in bom vesel, če bomo kot skupina tudi mi nastopili kdaj na kakšni predstavitvi,«.
Pivovarno so uredili doma. Dozidali so prostor in drugega dodatno uredili. Vse skupaj je šlo pravzaprav hitro. Od ideje do finala, torej trenutka, ko so ponudili prve steklenice, je trajalo le dobro leto.

Tradicionalna, ročna proizvodnja
Varijo na tradicionalni način, ročno, brez elektrike in električnih orodij, v bakrenih kotlih.
Ročno poteka vse od vlitja vode v kotel do prodaje piva. »Postopek je zanimiv, traja dva meseca, da pivo lahko ponudiš kupcu. Enajst ur je potrebno, da se zvari, dva tedna da pivina fermentira, tri tedne da karbonizira oziroma dobi mehurčke, potem še najmanj štiri tedne da odleži,«.
Vrst piv je v Sloveniji kar nekaj, konkurenca močna, kupna moč kakršna pač je. Je prostor za še eno? »Najti je treba svojo nišo, je pa še prostor za pivo tudi v Sloveniji kljub že obstoječi konkurenci,« meni.
Trenutno v Sloveniji ni veliko pivovarjev s tradicionalnim, ročnim načinom varjenja. S tem se, kolikor je znano Poredoševim, trenutno komercialno ukvarjata samo dva. Vladov sin kot glavni trenutno vse še zmore sam, v prihodnosti pa bo verjetno potrebna okrepitev, sploh, če bo proizvodnja povečana. Njihova piva imajo tudi medicinske učinke. V bakrenih kotlih zvarjeno pivo ima tudi blagodejni vpliv na človeški organizem. Prvič so ga javno predstavili ta teden na Mrzlici.
Sicer pa je to letos že druga posebna stvar v zvezi z Orleki. Pred kratkim so namreč v domačem Zagorju dobili tudi kip  rudarskega škrata Perkmandeljca, ki je z Orleki tesno povezan. O tej zasavski rudarski maskoti so Orleki namreč ustvarili tudi skladbo.

Legendarni Orleki dobili zanimivo obeležje

Foto: ČZ

Na povabilo zagorskega župana Matjaža Švagana je Zagorju obiskal višji svetovalec Veleposlaništva Ruske federacije Alexander Turov. Ogledal si je zagorske znamenitosti, zgodovinske spomenike in obeležja ter pomembnejše ustanove, nato pa sta se z županom že tradicionalno odpravila na grobova partizanov, kjer sta pokopana tudi ruska vojaka iz 2. svetovne vojne.

Na slovesnostih, ki sta bili letos zaradi epidemioloških razmer nekoliko krajši, so bili pri spomeniku v Brišah ter pri spomeniku na Vrhu pri Mlinšah med drugimi prisotni tudi direktor občinske uprave Tadej Špitalar, Miloš Prosenc, predsednik zagorskega združenja borcev za vrednote NOB, predsednik KS Mlinše-Kolovrat Roman Smrkolj, predsednik krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Stane Kovač, harmonikar, ki je občuteno zaigral nekaj partizanskih pesmi, praporščaki in nekaj krajanov.

Foto: Občina Zagorje

Po lanskoletni odpadli prireditvi zaradi korone so v Zagorju letos znova pripravili sicer tradicionalno prireditev Perkmandeljc vabi v svojo deželo 2021, s katero ohranjajo rudarsko dediščino. Letos so zaradi razmer sicer žal odpadli nogometni turnir in otroške delavnice, vseeno pa so z obiskom zadovoljni.
Desetega Perkmandeljčevega pohoda se je letos sicer udeležilo skromno število pohodnikov, ki pa so vseeno hitro in v celoti prehodili pot pod vodstvom članov ŠD Kotredež. Uspešno se je zaključilo 5. ekipno tekmovanje v igri »Metanja kulma u hunt«. Tekmovanja, ki navdušuje mlade in stare, se je udeležilo sedem ekip, zmagala je ekipa FC Farčnikova, druga je bila ekipa Gadi in tretja ekipa Cilenca. Prav tako ni šlo brez tradicionalnega skoka čez kožo. Gre za sprejem v rudarski stan, kot so to počeli včasih. S kožami so rudarji skakali čez luknjo, z njo so se vozili tudi v jame. Zdaj pa je tako imenovani skok dolga leta sprejem v rudarski stan z zaprisego.

Koliko mladi sicer še poznajo rudarske običaje in knapovske stvari? »Kandidati to zaprisego denimo vzamejo zelo svečano in resno. Ne gre sicer več za klasične knape, saj se rudarska panoga poslavlja, se pa tudi na ta način ohranja tradicija in spomin na premogovništvo. Društvo se trudi tudi v združenju Ruda na različne načine. Obiskujemo oziroma gostimo vrtce, šole,…. Pripravljamo predavanja, predstavitve, v Sedražu se od Laškega do Zagorja pripravlja turistično pot in podobno. Izdajamo zloženke, na voljo so na poštah razglednice, organiziramo izlete, nordijsko hojo in podobno,« pravi podpredsednik Turističnega društva Ruardi Janez Lipec.

Po zaprisegi vseh kandidatov: »Prisegam, da bom spoštoval tradicijo rudarjev, ki so pod zemljo pomagali drug drugemu in si bili tovariši v dobrem in slabem tudi, ko so prišli na površino. Uporabljal bom pozdrav Srečno!« se je uradni del prireditve zaključil s skupinsko sliko, vabilom »Vidimo se naslednje leto!« in ansamblom Gadi.
Aeroklub Zagorje, Kolesarski klub zagorska dolina, Mladinski center Zagorje, Planinsko društvo Zagorje, Športno turistično društvo Kotredež in Turistično društvo Ruardi so podpisali  tudi dogovor o usklajevanju aktivnosti in sodelovanju pri razvoju turizma v občini Zagorje in Zasavju. Dokument sta sopodpisala tudi direktor občinske uprave Tadej Špitalar in podžupan Mitja Adamlje.

Foto: Bojan Šibila

Občina Trbovlje se je v tem mesecu lotila projekta prenove Delavskega doma v višini 47.000 evrov. Obnova poteka skladno s priporočili Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Delno bo  obnovljena elektro instalacija, stene avle bodo pobeljene z novo barvo, skladno s sodobnimi trendi pa bo izbrano tudi pohištvo. Dela bodo končana do konca meseca septembra. Prenovljen prostor bo namenjen tudi posedanju in klepetu obiskovalcev v avli. Občina si v sodelovanju z Delavskim domom Trbovlje prizadeva, da bi prostor, v katerem potekajo številne razstave, dogodki in sprejemi, obiskovalci obiskovali v čim večjem številu.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje

Danes so po Zagorju znova obesili rdeče zastavice, značilni znak da Zagorjani množično navijajo za svojega kolesarskega junaka Primoža Rogliča, ki trenutno kolesari na dirki po Španiji.
Obesili so več kot 100 zastavic, ki bodo ne glede na to, ali bo imel Primož rdečo majico oblečeno v vseh etapah, ostale na drogovih do konca letošnje dirke.

Primoža Rogliča po dirki pričakujejo tudi v domači občini, kjer se mu bodo s sprejemom, če se le ne bo kaj spremenilo na področju organizacije prireditev, poklonili in mu čestitali za vse letošnje uspehe.

Foto: Občina Zagorje

Na Zasavski ljudski univerzi so pripravili delavnico o strahu pred tehnologijo. Ni namreč malo posameznikov, ki se soočajo s tovrstnimi strahovi, čeprav je tehnologija danes del vsakdana. Skupaj z Društvom diabetikov in Društvom upokojencev so za znati sprejeti tehnologijo kot del vsakdana pripravili predavanje z mentorico Mojco Koprivc Naj sodobna tehnologija olajša življenje.
Udeleženci so se morali soočiti z novodobno tehnologijo in premagati strah pred njo in postali vešči uporabe različnih aplikacij in orodij. Informacije, ki so jih pridobivali, so uporabljali ob vsakodnevnih opravilih. Spoznali so osnove računalnika in njegovo dodatno opremo, se preskusili v programih Microsoft Office. Ustvarjali so dokumente v okolju Word in jih shranjevali na USB ključe. Spoznali so, da lahko piješ kavo in prijetno poklepetaš s prijatelji in svojci preko različnih aplikacij, kot so MSTeams, Skype, Zoom in druge. V praksi so se naučili tudi uporabe pametnih telefonov in ur. S slednjimi odslej štejejo korake, merijo srčni utrip in so na tekočem z obvestili, ki jih preberejo kar na uri. Veliko zanimanja so pokazali tudi za uporabo interneta in spletnih strani, kjer so spoznali da Google res ponuja brezmejno število informacij. Seznanili so se tudi z e-naročanjem in si uredili digitalna potrdila za dostop do portalov. 

Foto: ZLU