Založba 5KA vsako leto organizira natečaj Mladi pisatelj leta. Mladi od 10 do vključno 17 let pošljejo knjigo, dolgo vsaj 50 wordovih A4 strani (pisava 12). »Torej konkretno knjigo, ne le zgodbic. Zmagovalcu izdamo knjigo v tiskani obliki. Knjiga se prodaja na vseh prodajnih mestih založbe (skoraj vse knjigarne po Sloveniji, spletna mesta …), gre v knjižnice in šole. Avtorju seveda pripada avtorski honorar (do 75 % dodane vrednosti knjige),« pravi ustanoviteljica založbe in vodja izbora Petra Škarja. Ne strinja se s splošnim mnenjem, da danes mladi premalo ali celo ne berejo. Prav nasprotno. Berejo in tudi pišejo. Tudi sama bralka in pisateljica je tečaj organizirala s preprosto željo spodbujati pisanje v slovenskem jeziku med mladimi, talente pisanja dati v ospredje in jim pokazati, kaj lahko s svojim talentom ustvarjajo. »To bodo naslednji pisci najlepših slovenskih knjig. Smo pa s tem spodbudili tudi branje med najstniki – prav radi posegajo po knjigah, ki so jih napisali njihovi vrstniki. Ali povedano drugače, ker verjamemo, da kot človek potrebuje svoje korenine dediščine, tako narod potrebuje lastno močno kulturo,« doda.
Njena filozofija in vodilo pri delu sta jasna. Knjiga ne sme biti zgolj papirnati izdelek s ceno na platnici. Knjiga je umetnost. »Kaj je bolj čarobno od tega, da s samo 25 različnimi črkami iz bralca lahko izvabimo jok, smeh, ganjenost, strah, bolečino ali radost? Kaj je močneje od tega, da s kombinacijo 25 črk nekomu lahko spremeniš življenje? Mu daš upanje, ko ga najbolj potrebuje; mu vliješ vero, ko ta že skoraj usahne; mu daš nauke, ki mu spremenijo pogled na svet; mu poveš zgodbe, ki ga naredijo (še) boljšega človeka. To je čarobnost knjige,« tudi sama neposredno spodbuja mlade nadebudne talente k ustvarjanju. Prvo mesto na natečaju Mladi pisatelj leta 2025 je osvojila 17-letna Ajda Laban Rakušček za knjigo Poetikone, drugo za knjigo Milni mehurčki pa 14-letna Katarina Trobentar.
Dramska skupina na Podkumu letos praznuje deset let delovanja. Okroglo obletnico bodo med drugim obeležili tudi z novo gledališko predstavo Napačni prevajalec. Člani skupine so oblikovali osnovno vsebino, nato pa je članica Mateja Kos napisala scenarij in nastala je nova avtorska predstava. Dogajanje je postavljeno v leto 1920. V zgodbo so vključili zgodovinske dogodke, kot je razpad Avstro-Ogrske, omenjen je Rudolf Maister, vpleteni pa so tudi lokalni elementi iz Zasavja. Med liki nastopa grofica Potiorek, kar ni naključje, saj je na območju današnjega Mola nekoč stal gradič Prusnik, kjer je živel graščak Oskar Potiorek. Žena njegovega brata pa je bila s Podkuma. Zgodba tako nosi tudi osebno in lokalno noto ter spomin na sorodstvo, ki je živelo v tem gradiču za Savo. Vaje za predstavo so se začele marca lansko leto, režijo pa je prevzela Sonja Porenta. Premiera je bila na svetovni dan gledališča, 27. marca 2026 v Lovskem domu Podkum.
Predstava vključuje elemente detektivske zgodbe. Na županov urad prispe odvetnik, ki slabo obvlada nemščino in zato napačno prevede pismo z ministrstva. Zaradi nesporazuma župan ne izve, da se v mestu skriva prevarant. Odvetniku postane novi mestni doktor sumljiv, zato se pod krinko poda v raziskovanje skrivnostnega primera. Ali mu bo uspelo razkriti prevaranta, pa boste izvedeli le ob ogledu predstave. Naslednja uprizoritev bo 9. aprila 2026 v Delavskem domu Zagorje. Dramska skupina je v minulih letih sicer uprizorila kar nekaj iger. Stari in mladi, Vaško življenje, Servus Petelinček in Kje je meja. Ob okrogli obletnici so pripravili tudi kolaž fotografij s spomini na predstave, skeče in premiere v preteklem desetletju.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila sinoči osrednja slovesnost pred letošnjim kulturnim praznikom, na kateri je Občina Zagorje ob Savi podelila plakete dr. Slavka Gruma trem ustvarjalcem s področja kulture. Tokratni dobitniki plaket, ki jih v Zagorju ob Savi podeljujejo že od leta 1975, so Ana Hrastelj, Boštjan Grošelj in Ilja Gasan Osojnik Črnivec. Zbrane je najprej nagovorila Marjana Mlinarič Pikelj, ki je vse življenje tesno povezana z zagorsko kulturo. Dolga leta je kot predsednica Pihalnega orkestra Svea kreirala 165-letno zgodovino orkestra, kot amaterska igralka pa sodeluje v dramski skupini Elektroelement Izlake. Med drugim je poudarila, da kultura ni samoumevna. Pomembno jo je živeti, negovati in tudi braniti. »Še posebej pa je pomembno, da ima slovenski jezik, v katerem je Prešeren ustvarjal, še danes moč, če ga uporabimo s spoštovanjem in srcem. Predanost jeziku, naši slovenski besedi, je tisto, kar ohranja narod živ in med nami gradi most sodelovanja in razumevanja. In to je tisto, kar v današnjem času še posebej šteje,« je dejala. Nagrade je podelil župan Matjaž Švagan.
Ana Hrastelj s svojo predanostjo, strokovnostjo in srčnostjo že več kot desetletje pomembno sooblikuje umetniško podobo Glasbene šole Zagorje ob Savi ter s svojim delom širi ljubezen do plesa in baleta med otroki, mladino in širšo skupnostjo. Na zagorski šoli kot učiteljica baleta uspešno deluje dobro desetletje. Pripravila in sooblikovala je številne baletne predstave, koncerte in prireditve, ki so zaznamovale kulturno dogajanje v občini. Bogato delo obsega več kot 242 nastopov s skupno 875 programskimi točkami. Med najpomembnejše projekte sodijo samostojne baletne predstave, v zadnjih letih Štirje letni časi, Plesno potovanje, Disney po baletno, Baletni svet barv in Ko slike oživijo. Pod njenim mentorstvom so se učenke uspešno predstavile na številnih plesnih in baletnih tekmovanjih v Sloveniji, pa tudi v tujini. Njeni učenci in učenke redno dosegajo odlične rezultate, kar pet učenk je nadaljevalo šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Ana Hrastelj je izjemna pedagoginja, ki svoje delo opravlja s srcem, predanostjo in neizmerno ljubeznijo do plesa.
Boštjan Grošelj je v krajevnem in občinskem prostoru poznan kot velik ljubitelj pisane besede, pesniških verzov in povezovalec različnih dogodkov. Študij novinarstva je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani zaključil leta 1999. Poklicna pot pa ga ni ponesla med novinarske kolege, temveč se je odlično znašel v njihovih različicah. Leta 2003 je izdal knjižni prvenec Svetloba, ki ožarja. Leta 2007 je s pesniško skupino Z. poeti, ki jo je vodil, v soavtorstvu izdal zbirko pesmi Ogovarjanje tišine. Njegovo ustvarjanje zajema številne brošure o delovanju gasilskih društev in Gasilske zveze Zagorje. Blizu mu je razmišljanje o verskih vsebinah. Napisal je knjigo Pod plaščem sv. Lamberta: Mozaik župnije Šentlambert do današnjih dni. Je tudi avtor zgodb krajanov iz časov narodnoosvobodilnega boja na območju od Čolnišč do Tirne Pomniki viharja: Odmev pretresljivih časov. Kot publicist je sodeloval tudi pri izdajah knjig s športnega področja. Več kot 20 let ureja in lektorira Krajevni list KS Šentlambert. Piše nekrologe, desetletja je urejal pesniško rubriko v časopisu Zasavc in organiziral kulturne prireditve v domači KS. Piše vezana besedila in pesmi za krajevne prireditve.
Ilja Gasan Osojnik Črnivec je že mnogo let krajan Mlinš. Od mladosti je sodeloval v dramskih krožkih in impro gledališčih, od Ane Monro do KUD France Prešeren. Igral je, oblikoval scenarije, nastopal doma in v tujini, mentoriral. Kot gimnazijec je sodeloval pri literarnih dogodkih, pričel pisati poezijo, nastopal, sodeloval na natečajih, pojavljal se je tudi na televiziji. V delo KD Mlinše se je aktivno vključil leta 2004, nastopal je v gledaliških igrah in kulturnih predstavah. Sodeloval je pri projektu vzpostavitve Kulturno-turističnega centra Mlinše in drugih projektih. V zadnjih letih aktivno skrbi za razvoj kulturnega življenja v kraju. V dvorani vsako leto organizira ogled poljudnoznanstvenih razstav, tudi v sodelovanju z akademskimi inštitucijami. Za predstave oblikuje likovno dovršene plakate in vabila. Skrbi tudi za tehnične izboljšave v kulturnem domu, vodi kulturne programe, je organizator dogodkov in podpredsednik društva. V sklepnem delu prireditve so sodelovali člani Slovenskega okteta in Godalnega orkestra Glasbene šole Zagorje ob Savi.
V organizaciji Fundacije Ladka Korošca so se tudi letos poklonili spominu na rojstni dan umetnika in kulturnika svetovnega slovesa, opernega pevca Ladka Korošca. Ob 105-letnici rojstva in 30-letnici smrti so svečanost pripravili v spominski sobi Ladka Korošca, ki je od leta 2008 v Weinbergerjevo hiši. Uvodne besede Janeza Lipca, predsednika Fundacije, so bile namenjene Ladku Korošcu in zahvala Občini Zagorje ter KC DD Zagorje, ki pomagata, da spominska soba in Fundacija delujeta s ciljem za dvig kulture v zagorski dolini.
Po nagovoru Matjaža Švagana, ki je poudaril, da je Zagorje tudi mesto kulture in se zahvalil vsem, ki delujejo na področju kulture in posebej Fundaciji Ladka Korošca, so si ogledali video, v katerem se Ladko Korošec predstavi sam, skupaj z odlomki iz njegovih najljubših oper. Slavko Jelševar in Miran Kokole sta položila ikebano ob spomenik Ladka Korošca. Kvintet Rudarskega pevskega zbora Loški glas je zapel pesem »Slovenec sem«, ki jo rad poslušal in zapel tudi Korošec sam.
Zasavski pevski zbor Prosavus sezono 2025/2026 začenja z novo zborovodkinjo. Funkcijo vodje zbora je prevzela študentka glasbene pedagogike na AG v Ljubljani in hkrati zborovska pevka Petra Pograjc. Pograjčeva priložnostno igra violino v več orkestrih, vodi tudi OPZ v Zagorju. Prosavus organizira tudi avdicijo za nove člane. Prijave s kratko predstavitvijo sprejemajo na mail info@prosavus.si. Trenutno potrebujejo predvsem moške glasove, a dobrodošle so tudi nove pevke. Prijave so možne do 15. avgusta, avdicije pa bodo predvidoma konec avgusta.
V Delavskem domu Trbovlje je svoja dela na ogled postavila umetnica Lena Pestelj. Mlada ustvarjalka se je na slikah odločila prikazati in izraziti svojo notranjost, razstavo je poimenovala Znotraj mene. Umetničina dela so zanimiv prikaz o tem, kako mlada ustvarjalka gleda in izraža svoja razmišljanja in občutenja. Razstava bo na ogled v galeriji Delavskega doma Trbovlje do 13. julija.
»Danes ne praznujemo le filma, praznujemo skupnost, delo in solidarnost,« je ob uradni otvoritvi petega festivala delavskega filma Kamerat zbrane nagovorila vodja festivala Nina Kavzar. Kamerat, ki je letos zakorakal v peto leto svojega obstoja, ponovno obuja nekdanje prostore Rudnika Trbovlje–Hrastnik, ki je stoletja zagotavljal preživetje Zasavcem, zdaj pa bo gostil filmske projekcije s pestrim spremljevalnim programom. »Dvesto let je rod za rodom grizel to zemljo,« je ob akustični kitari prepeval Vlado Poredoš znano pesem Adijo, knapi v spremstvu otroškega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, nastopila pa je tudi Rudarska godba Hrastnik. Letošnji Kamerat se je začel z dvema predhodnima dogodkoma. »Letos se mi je zdelo posebej dragoceno, da smo predvajali sklop filmov o delavskih brigadah tako v domu za starejše kot tudi osnovnošolcem. Starejši so lahko videli svoja življenja, mlajši pa, kako so živeli njihovi dedki in babice ali celo pradedki in prababice,« pravi programski vodja Simon Tanšek.
Festival tudi za vrednote Kamerat ne želi biti le festival filma in poklon zasavski rudarski dediščini, temveč tudi prostor skupnosti, ki temelji na vrednotah delavstva – tovarištva in solidarnosti. »Peti festival zame ni samo festival, ampak poskus spletanja novih zgodb kameratšafta – prijateljstva. Tistega temelja, ki gradi skupnost, v kateri ljudje nismo le številke, skupnost, ki ne zasleduje nenehne rasti, in skupnost, ki razume tudi vrednost življenja ljudi,« pravi hrastniški župan Marko Funkl. Letošnji nabor na festivalu Kamerat skupno vključuje 30 kratkih in celovečernih filmov z delavsko tematiko iz različnih držav. Program so začeli s projekcijo kratkih animiranih filmov za vrtčevske in osnovnošolske otroke. V rudniškem rovu 40 metrov pod površjem so potekala predvajanja študentskih filmov, pogovori z avtorji, sklop dveh kratkih filmov in pogovor z igralcem Jurijem Drevenškom. Slednji bo sicer tudi gost jutrišnjega pogovora o delu slovenskih igralcev v tujini, skupaj z igralkama Katarino Čas in Niko Rozman.
Kamerat letos zasedel center Hrastnika Letošnji festival uvaja tudi spremembo lokacije. Kompresorska postaja, kjer se je doslej največ dogajalo in njena okolica bosta deležni prenove. Po zaključku bo Hrastnik bogatejši za še eno večje prizorišče, ki bo poleg Kamerata lahko gostilo tudi večje dogodke. V načrtih pa je tudi vzpostavitev hostla v nekdanji rudarski koloniji. Kamerat letos prvič poteka tudi v hrastniškem Delavskem domu. Poleg filmskih projekcij postajajo zaščitni znak festivala tudi spremljevalni dogodki – okrogle mize, pogovori z gosti in fotografska razstava mednarodnega natečaja na temo delavstva, ki jo letos gosti Hočijeva galerija v delavskem domu.
V prenovljenih prostorih starega Borova v Trbovljah je zaživela nova dnevna soba mesta – sodobna knjižnica, ki vabi vse generacije. Tako so jo poimenovali zaradi njenega namena. Siceršnja knjižnica, ki je bila prej prva soseda in jo je s pridobljenimi novimi prostori ločevala le vmesna stena, ima tako odslej na voljo poseben kotiček. Načrtovana je bila kot prostor, kjer se bodo obiskovalci za razliko od siceršnjih knjižničnih čitalnic lahko med obiskom tudi pogovarjali, ne da bi pri tem motili druge obiskovalce pri branju, spili kavo in podobno. »Čakajo vas prijetni, topli kotički za druženje, sproščanje ali branje v miru. Svetla in odprta zasnova ustvarja sproščujoče vzdušje, kjer se boste počutili kot doma. Vabljeni, da jo odkrijete in postanete del nove zgodbe,« na kratko knjižničarji in knjižničarke vabijo obiskovalce.
Občina Hrastnik in knjižnica Antona Sovreta Hrastnik sta predstavili hrastniško otroško pravljico Perkmandeljc in tiskarski škrat, ki ohranja delavsko tradicijo in kulturno dediščino kraja. Pravljica, ki jo je napisal Albin Potisek in ilustrirala Nina Kavzar, je bila izbrana na občinskem javnem natečaju za naj otroško pravljico leta 2022 in govori o navihanem prijateljstvu med dvema škratoma, ki jo zagodeta družbi, da ne pozabijo nanju. Občina Hrastnik je prva 3 mesta prijavljenih pravljic na natečaju tudi denarno nagradila. Na natečaj je 17 avtorjev prijavilo svoja dela. Albin Potisek ali mojster Bine, upokojen rudar in strastni pisec zgodb, ki je nedavno prejel tudi prvo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, je pravljico zasnoval na resničnih pripovedih hrastniških rudarjev. »Nihče ga še nikoli ni videl, vsi pa smo vedeli, da je bil tam,« pravi o škratu. V zgodbi ga je opisal z velikim rdečem nosom, rudarsko svetilko, jamsko brado in tremi zlatimi gumbi. Leto kasneje je zgodbo nadgradila akademska slikarka Nina Kavzar, znana po čarobnih ilustracijah za RTV-jeve Lahkonočnice in grafike za Unicef.
Nastopil je otroški pevski zbor OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, dramski krožek pa je uprizoril pravljico na hudomušen in inovativen način. Prireditev je v vlogi škrata povezovala Kaja Čop z Občine Hrastnik. Knjiga Perkmandeljc in tiskarski škrat je dostopna v knjižnici Antona Sovreta Hrastnik ter v šolskih knjižnicah v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so že tradicionalno podelili nagrade za dosežke v kulturi, ki jih od leta 1975 podeljujejo ustvarjalcem iz zagorske občine. Dosedanjim 220 so se pridružili 4 novi. Zbrane in nagrajence je nagovorila Metka Podpečan. Na prireditvi je nastopil trio Vivere. Plakete dr. Slavka Gruma je nagrajencem podeli podžupan Janez Vovk. Prejemniki so Goran Ajtič, Vukašin Šobot in Maks Marinčič, priznanje pa je prejela Mateja Kos.
Goran Ajtič je pisatelj, režiser, scenarist ter ljubiteljski predavatelj zgodovine v oddajah na lokalni televiziji ETV. Za svoja filmska dela je v zadnjih treh letih prejel nad 100 mednarodnih nagrad na festivalih po vsem svetu. Kot režiser in scenarist avtorskih filmov v žanru kriminalk, tram trilerjev in nadrealističnih filmov se je podpisal pod več kot deset kratkih in srednje metražnih filmov. Največkrat odlikovani so njegovi filmi Ljubljeno vesolje filmskega ustvarjalca, Zarota in film Umetnost in veselje in zadovoljstvo. Za ETV je posnel skoraj 90 oddaj o različnih zgodovinskih dogajanjih. Kot pisatelj je izdal tri knjige. Vukašin Šobot je samozaposlen v kulturi kot fotograf, snemalec in režiser. Leta 2007 je bil med ustanovitelji Foto društva Goga in v njem uspešno deloval, prejel več priznanj na fotografskih natečajih in izpeljal več projektov. Sodeluje z domačimi in tujimi foto in tiskovnimi agencijami, dokumentiral je tudi številne dogodke v domači občini, je tudi sodelavec lokalne televizije ETV. Razstavljal je na več kot 40 skupinskih razstavah, postavil je osem samostojnih doma in v tujini. Izdal je foto monografijo, režiral film Odtenki Save in več krajših dokumentarnih filmov. Kot fotograf je sodeloval na Slikarski koloniji Izlake-Zagorje in na ex temporu Art Kum. Od leta 2020 v Zagorju vodi foto galerijo f 2,8.
Maks Marinčič je v Zagorje prišel iz Ivančne Gorice. Sprva kot rudar, kasneje kot nadzornik delovišč je bil zaposlen v Rudniku Zagorje. Pesmi piše od svojega 18. leta. Objavljal jih je v občinskih in glasilih podjetij, zbirkah Jesenske misli, Slovenske rudarske pesmi, Večerna rosa, Ogovarjanje tišine in Srebrne niti. V letu 2015 je izšla samostojna knjižica pesmi z naslovom Knap, v kateri so zbrane njegove najboljše pesmi. Sodeloval je na medobmočnem srečanju pesnikov in pisateljev v Nazarjah, v literarnih delavnicah v Radencih, vsako leto sodeluje na srečanju literatov Jesenske misli.
Letošnja edina ženska nagrajenka je Mateja Kos iz Kulturnega društva Podkum. Leta 2016 so jo izvolili za predsednico, vključila se je tudi v dramsko skupino. Je ena od pobudnic društvenega počitniškega programa Urlaub na vasi, ki je namenjen mladim ter otrokom. Počitniški program je povezal lokalno skupnost, otroci uživajo v delavnicah, dramski skupini, družabnih, tekmovalnih in športnih igrah. Pod njenim vodstvom društvo pripravlja številne dogodke, ki ne združujejo le krajanov Podkuma, ampak tudi obiskovalce od drugod. Sodeluje v odboru za turizem KS Podkum, v projektu Manj svečk za manj grobov, je članica Sveta krajevne skupnosti. Leta 2020 je iz rok takratnega predsednika RS Boruta Pahorja prejela državno priznanje na področju prostovoljstva.
