Odpovedana Zagorska noč

Zaradi zelo slabe vremenske napovedi Občina Zagorje ob Savi odpoveduje koncerte Jelene Rozge, Mirana Rudana in ansambla Unikat v sklopu Zagorske noči, ki je bila načrtovana za 2. avgusta.
Koncerti na petkovi Noči pred nočjo (1. avgusta 2025) ostajajo na sporedu. 

Foto: ČZ

Nocoj občinska priznanja Zagorja

Osrednja slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj bo nocoj ob 19. uri v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Na njej bodo podelili odličja občanom, ki so pomembno zaznamovali življenje v zagorski dolini.
Zlati plaketi bosta dobila Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio in Ladislav Kovač, posthumno pa Franci – Cene Koritnik. Srebrno plaketo bo prejel Janez Ocepek, med častne občane, prejemnike najvišjega občinskega priznanja, pa bo od letos dalje vpisan Roman Rozina.

Foto: ČZ

Razplet afere Holcim za zaprtimi vrati

Potem, ko je v zadnjih mesecih Zasavje spet močno razburila zadeva glede Holcima, naj bi se stvari sedaj začele urejati in popravljati. Po odkritjih so se odvijale precej drugače, kot je bilo sprva povedano in kot bi bilo pravilno. Trboveljski, zagorski in hrastniški župan so enotno in ostro poudarili, da težke in škodljive industrije ne bodo več dopustili. Zmotilo je predvsem to, da se je prodaja odvijala po tihem, brez vednosti Zasavčanov. Župani in Eko krog so se nemudoma sestali z vodstvom Holcima, te dni pa je razburila novica, da naj bi Holcim bil v resnici prodan že pred meseci oziroma že pred sestankom vodstva z Občinami. Očita se tudi več nepravilnosti. Med drugim da Občina Trbovlje sploh ni imela zakonske predkupne možnosti. Ko jo je lahko uveljavljala, pa je Holcim po navedbah župana v medijih ni upošteval. Pojavljali so se tudi očitki o nepravilnih postopkih, nepopolni dokumentaciji, zavlačevanju rokov, zavajanju in podobno. Holcim je kupil podjetnik Marjan Šuštar iz Litije za 2 milijona.

Obšli predkupno pravico?
Toliko naj bi ponudila tudi Občina Trbovlje, a so Holcim prodali njemu. Kljub temu je Občini Trbovlje, kot je za medije povedal župan Poznič, Holcim konec aprila vročil obsežno, več kot 100-stransko pogodbo, a brez priloženih več prilog. Občina je odgovorila, da se v roku predkupne pravice za slednjo ne more odločiti na podlagi nepopolne dokumentacije in brez popolne seznanitve z zadevo. Ko so prejeli zahtevane manjkajoče dokumente, jo je uveljavljala.
Ker pa naj bi se odzvala po preteku 15-dnevnega roka, so na Holcimu mnenja, da predkupna pravica ne velja več. Po izbruhu afere se sedaj poskušajo dogovoriti izven sodno. Na Občini Trbovlje so včeraj brez prisotnosti odvetnikov in medijev imeli sestanek župan Zoran Poznič, kupec Marjan Šuštar in direktor Holcima Pavel Marđonović. Vsebina sestanka še ni znana. Od dveh izmed njih pa smo neuradno izvedeli, da je bil sestanek uspešen, da so zadovoljni z začetimi pogovori in doseženim in da naj bi dogovore zaključili in našli rešitev na naslednjih sestankih. Na sestanku ni bilo nobenega drugega zasavskega župana.

Foto: ČZ

Potrjeni vsi projekti za zasavski trajnostni razvoj

Zasavska regija je zaključila pomemben razvojni proces. Z zadnjim, tretjim dodatkom k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije, so potrjeni vsi prednostni projekti za obdobje 2021–2027. Za Zasavje to pomeni pomemben razvojni korak. Od boljšega dostopa do pitne vode in bolj urejenih kanalizacijskih sistemov, do novih zelenih površin, kolesarskih poti, podpore podjetništvu in učinkovitejšega trajnostnega javnega prometa. Skupna vrednost vseh projektov znaša več kot 20,9 milijona evrov. Od tega bo skoraj 14,5 milijonov sofinanciranih s strani Evropske unije in Republike Slovenije.
Dogovor vključuje projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ti so spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, boljši dostop do kakovostne pitne vode, posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih, varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja ter boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost.
V okviru Dogovora za razvoj regije sta bila narejena dva pomembna koraka, ki nakazujeta širši razvojni premik. Prvi zadeva okrepitev ključnih vsebin Sklada za pravični prehod, saj bo del sredstev usmerjen v posodobitev obrtno-industrijskih con ter v skupni regijski projekt za izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževanja. V ta projekt bodo vključene vse osnovne in srednje zasavske šole. Drugi premik se kaže v okrepljenem medobčinskem sodelovanju – med potrjenimi projekti regijske narave, kot sta Regijska celostna prometna strategija in Zelena vez, se kažejo pozitivni premiki v medobčinskem usklajevanju.

Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl poudarja, da je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike. Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev nadoknadi zaostanek. »Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije. Razvojni svet zasavske regije je pri vseh teh projektih sodeloval. Gre za praktično edino obliko formalnega regionalnega povezovanja na politični ravni in dokler ne bomo imeli v državi regij, ki si jih nekoč želimo, tudi s pristojnostmi in denarjem, je to v bistvu edina struktura, ki potrjuje in pregleduje in ima nadzor nad celotnim razvojnim dogajanjem v regiji. Mislim, da je ključna pri vsem skupaj Regionalna razvojna agencija. Gre za štiri srednje velike slovenske občine, ki po mojem mnenju delajo dobro in včasih spregledamo razvojni učinek, ki ga naše občine imajo,« pravi.
Veliko pozitivnosti vidi tudi direktorica RRA Zasavje Anja Šerc. »Uspešno zaključen teritorialni razvojni dialog pomeni, da smo se uspešno pripravili ter uskladili razvojne prioritete znotraj okvirjev v Dogovoru za razvoj regij. To pomeni 12 novih projektov v skupni vrednosti skoraj 21 milijonov evrov, ki se v veliki meri financirajo z naslova evropske kohezijske politike, svoj delež pa dodajajo tudi država in občine. Vsi projekti, za katere so zdaj zagotovljena kohezijska sredstva, bodo prispevali h kakovosti življenja v regiji,« meni.

Foto: Občina Hrastnik

Spomenik nič več skrit

Že več mandatov občinskih oblasti je stara namera o rušenju paviljonov v centru Trbovelj. Vsaka nova občinska oblast je napovedovala rušenje objektov, zgodilo pa se ni nič. Večina občanov je kljub kritikam že opustila upanje, da bo projekt kdaj tudi realiziran, sedaj pa so se vendarle začela rušilna dela. »Občina je najprej morala odkupiti paviljone. Aktivnosti smo pospešili v zadnjih dveh letih in našli nadomestni lokaciji v prostorih bivšega hotela za lekarno in trafiko, ki sta želeli na tem območju ostati. Poslovne prostore smo v letošnjem letu temeljito prenovili, čemur je sledila selitev. Obenem smo morali najti tudi soglasje z drogerijo Tuš, s katero smo imeli sklenjeno najemno pogodbo. Vse to ne gre čez noč, ampak zahteva leta prizadevanj, da lahko danes odstranjujemo paviljone in uredimo trg,« pojasnjujejo na Občini Trbovlje. Izvedba bo potekala v nekaj fazah. Najprej bodo odstranili paviljone in začasno uredili trg z namestitvijo urbane opreme ter ozelenitvijo, kar naj bi predvidoma zaključili do konca prihodnjega meseca. S končano prvo fazo bo odprt pogled na spomenik revolucije, kakršen je bil ob njegovi postavitvi. Projekt nove podobe naj bi bil zaključen do konca leta, izvedba pa v prihodnjih. Prva faza projekta stroškovno znaša 79000 evrov, sredstva so zagotovili v občinskem proračunu.

Za paviljoni so tudi parkirišča, namenjena stanovalcem večstanovanjskih blokov in strankam lokalov, ki ostajajo. Kot zagotavljajo na Občini, parkirišč ne bodo odstranjevali. Nemalo občanov je zmotilo tudi, da naj bi na prostoru porušenih paviljonov bil prireditveni prostor. V bližini je na manjšem območju prireditveni prostor pri Delavskem domu, v knjižnici, v športni dvorani, občasno na ulici pri muzeju in podobno in jih je dovolj. »Trg revolucije v prvi vrsti nikakor ne bo prireditveni prostor. Bo trg, namenjen druženju, preživljanju prostega časa. Večjih prireditev na tem območju zagotovo ne bo, saj trg ni primeren, niti dovolj velik za kaj takšnega. Mogoče se bodo tu občasno odvijale manjše kulturne prireditve. Glede na to, da imamo v našem mestu približno 15.000 prebivalcev, se nam zdi, da je površin za druženje, prireditve, rekreacijo in šport vsekakor premalo. To je tudi razlog za izvedbo projektov, kakršne je ta, saj verjamemo, da dvigujejo kvaliteto življenja naših občanov,« odgovarjajo na Občini.

Foto: ČZ