Zasavska regija je zaključila pomemben razvojni proces. Z zadnjim, tretjim dodatkom k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije, so potrjeni vsi prednostni projekti za obdobje 2021–2027. Za Zasavje to pomeni pomemben razvojni korak. Od boljšega dostopa do pitne vode in bolj urejenih kanalizacijskih sistemov, do novih zelenih površin, kolesarskih poti, podpore podjetništvu in učinkovitejšega trajnostnega javnega prometa. Skupna vrednost vseh projektov znaša več kot 20,9 milijona evrov. Od tega bo skoraj 14,5 milijonov sofinanciranih s strani Evropske unije in Republike Slovenije.
Dogovor vključuje projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ti so spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, boljši dostop do kakovostne pitne vode, posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih, varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja ter boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost.
V okviru Dogovora za razvoj regije sta bila narejena dva pomembna koraka, ki nakazujeta širši razvojni premik. Prvi zadeva okrepitev ključnih vsebin Sklada za pravični prehod, saj bo del sredstev usmerjen v posodobitev obrtno-industrijskih con ter v skupni regijski projekt za izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževanja. V ta projekt bodo vključene vse osnovne in srednje zasavske šole. Drugi premik se kaže v okrepljenem medobčinskem sodelovanju – med potrjenimi projekti regijske narave, kot sta Regijska celostna prometna strategija in Zelena vez, se kažejo pozitivni premiki v medobčinskem usklajevanju.

Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl poudarja, da je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike. Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev nadoknadi zaostanek. »Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije. Razvojni svet zasavske regije je pri vseh teh projektih sodeloval. Gre za praktično edino obliko formalnega regionalnega povezovanja na politični ravni in dokler ne bomo imeli v državi regij, ki si jih nekoč želimo, tudi s pristojnostmi in denarjem, je to v bistvu edina struktura, ki potrjuje in pregleduje in ima nadzor nad celotnim razvojnim dogajanjem v regiji. Mislim, da je ključna pri vsem skupaj Regionalna razvojna agencija. Gre za štiri srednje velike slovenske občine, ki po mojem mnenju delajo dobro in včasih spregledamo razvojni učinek, ki ga naše občine imajo,« pravi.
Veliko pozitivnosti vidi tudi direktorica RRA Zasavje Anja Šerc. »Uspešno zaključen teritorialni razvojni dialog pomeni, da smo se uspešno pripravili ter uskladili razvojne prioritete znotraj okvirjev v Dogovoru za razvoj regij. To pomeni 12 novih projektov v skupni vrednosti skoraj 21 milijonov evrov, ki se v veliki meri financirajo z naslova evropske kohezijske politike, svoj delež pa dodajajo tudi država in občine. Vsi projekti, za katere so zdaj zagotovljena kohezijska sredstva, bodo prispevali h kakovosti življenja v regiji,« meni.

Foto: Občina Hrastnik