V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je potekala proslava ob dnevu boja proti okupatorju, ki sta jo pripravili Občina Zagorje in Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje.
Župan Matjaž Švagan se je na proslavi zahvalil Milošu Prosencu, ki se je pred nedavnim poslovil z mesta predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi in mu podaril sliko akademskega slikarja Nikolaja Beera za opravljeno delo. »Dragocenost življenja je v tem, da zaspimo v miru in brez bojazni, da bi nas kdo ponoči pregnal iz toplega doma. Da vidimo naše otroke in vnuke rasti in se razvijati brez skrbi, da je njihovo življenje morda ogroženo. Zato si vsi želimo, da se ta morija čimprej konča in se nikoli več ne ponovi. V opomin naj nam bodo zato še toliko bolj in tokrat še toliko močneje vse žrtve nacifašizma, nad katerim je zmago slavil partizanski boj. Nedoumljive so zato želje nekaterih, da bi ta boj izničili in spremenili tok zgodovine. Nikoli, res nikoli in nikomur ne smemo dopustiti, da bi spreminjal tok zgodovine in naše otroke in vnuke učil drugače, kot so naučili nas. Nekateri med vami ste bili v boju udeleženi, drugi ste izgubili koga od svojih članov družin. Vsem, ki so prispevali za današnji mir, v Zagorju ob Savi izražamo globoko spoštovanje in dajemo besedo, da njihov boj ne bo nikoli pozabljen ali še huje, omadeževan,« je med drugim povedal v svojem nagovoru.

Zbrane je nagovorila tudi Valerija Skrinjar Tvrz, ki se je kot upornica pri šestnajstih letih pridružila partizanom. Med drugim je bila partizanska učiteljica, nato šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti. Tam je doživela tudi pekel bojev na Menini planini in preboj petsto borcev iz obroča večtisočglave SS divizije. »Nobeno drevo ne rodi, če mu posekamo korenine. Korenine domovine pa smo ljudje. In smo se borili. Rekli smo, da ne damo maternega jezika, hočemo biti svobodni, živeti v miru po svojih željah. Borba je trajala dolgo, mnogo spomenikov in grobov je posejanih po domovini. Pogumni udeleženci sestanka v noči iz 26. na 27. april 1941, ki so tako rekoč starši osvobodilne fronte, so dobro vedeli, da bo boj krut in dolgotrajen. Fašisti in nacisti so plavali v oblakih, pokorili so si Evropo. Svobodoljubnih ljudi pa ni zmedla nemška sila. Sledili so klicu osvobodilne fronte, klicu domovine, ki je trpela. V bojih so se kalili borci, partizani. Iz čet so rasli odredi in bataljoni pa brigade in divizije in korpusi. Da, Slovenija je lahko ponosna na svoje otroke v preteklosti. Kaj pa danes? Biti moramo budni. Morate biti budni. Predvsem mladi, mi, starejši, odhajamo. Nacizem in fašizem pa na različne hinavske načine spet dvigata glavo in brusita kremplje. Ne samo pri nas, po vsej Evropi in svetu. Svoboda in mir nista za večno podarjena dragulja v zlati škatlici. Svobodo in mir moramo čuvati in negovati kot nebogljenega otročiča. Zavedati se moramo, da le pri skrbnem gospodarju polja rodijo in družina prepeva,« je povedala.

Za kulturni program so z borbenimi in domoljubnimi pesmimi nastopili Otroški pevski zbor Cicido GŠ Zagorje ob Savi, Mladinski pevski zbor Medeja GŠ Zagorje ob Savi, Zagorski oktet, Moški pevski zbor Loški glas, Mešani pevski zbor Ladko Korošec, Ženska vokalna skupina Iris, Mešani pevski zbor Izpod Svete gore – skupaj pod vodstvom Klemna Benka in Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom Petra Kudra ter recitatorka Maša Troha, ki je recitirala pesmi Karla Destovnika Kajuha in nedavno preminulega pesnika Francija Lakoviča. Program je povezovala Karmen Cestnik, vezno besedilo je napisal Roman Rozina.

Foto: Občina Zagorje

Center obšolskih dejavnosti na Prvinah pri Čemšeniku je bil minuli konec tedna obarvan japonsko. OŠ Toneta Okrogarja je za osmošolce in devetošolce organizirala japonski vikend. Šolarji so spoznavali japonsko kulturo in literaturo, poskusili so klasično pripravljene testenine po japonsko s palčkami, preizkusili pa so se tudi v lokostrelstvu in borilnih veščinah.
Tjaša Kovačič, Primož Bračič in svetovna prvakinja Tina Baloh iz kluba Pon Do Kwan Zagorje so jim predstavili zgodovino tega športa, nato pa so se šolarji tudi sami pomerili med seboj.

Pod vtisom v petek prikazanega filma Poslednji samuraj jih je inštruktor Bojan Motoh iz Lokostrelskega kluba Valvazor Zagorje najprej pripravil, nato pa so se pomerili tudi na lokostrelskem na turnirju. Ker sta mentorici Erika Jenko in Katarina Eranovič iz OŠ Toneta Okrogarja učiteljici slovenščine, so učenci imeli nalogo tudi strniti svoje misli v stalno japonsko pesniško obliko haiku.
V soboto popoldne so dom na Prvinah obiskali člani Društva Animov, ki so posebej za ta dogodek prišli iz Izole. Društvo aktivno predstavlja in promovira Japonsko, njihove običaje, način življenja in drugo tudi v Sloveniji. Tokratni obisk Prvin je sicer njihov prvi v Zagorju in Zasavju.

Društvo je učencem predstavilo japonsko kulturo in šolstvo. Učenci so spoznali japonski šah Shogu in se tudi potopili v njegove skrivnosti ter posebna pravila igre. Zanimivo je, da igra sicer izvira iz Indije, ima pa 81 kvadratov in so vse figure iste barve. Ogledali so si tudi stripe in mange ter ostalo tiskano razstavljeno gradivo, povezano z Japonsko.

Del predavanja je bil namenjen tudi življenju in šolanju japonskih vrstnikov. Med drugim so zagorski učenci izvedeli, da je osnovna šola na Japonskem razdeljena na dva dela. Nižjo obiskujejo učenci od 6. leta dalje, višjo pa od 12. leta. Začetek šolskega leta je aprila, leto pa je razdeljeno na 3 semestre. Najdaljši šolski dan traja 6 ur. V japonskih šolah so tudi šolske uniforme, ki odpravljajo siceršnje socialne razlike med učenci in jih delajo bolj enake. Prav tako se po uniformah, ki se med seboj malce razlikujejo, lahko ugotovi, kateri starostni skupini šolarji pripadajo. Japonski šolarji imajo tudi posebne šolske torbe in značilne malice. V japonskih osnovnih šolah imajo tudi zanimiv način krepitve odnosov med učenci in učitelji. Nimajo namreč čistilk, ampak čiščenje opravljajo sami. Šolarji se med seboj kličejo tudi po priimkih, ne imenih, predvsem fantje. Po predavanjih in preizkusih spretnosti so učenci poskusili še obed testenin z japonskimi palčkami.

Foto: ČZ in OŠ Tone Okrogar

Nacionalni Center šolskih in obšolskih dejavnosti v letošnjem letu praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Ob obletnici v znamenju številke 30 pripravljajo 30 različnih aktivnosti. Med drugim ob dnevu zemlje v 30 CŠOD in dnevnih centrih sadijo 30 sadik rumenega drena.
Eno od sadik rumenega drena, ki je znan po svoji trdoživosti in dolgoživosti, so posadili tudi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Prvinah.

Vabilu na svojevrstno praznovanje 30-letnice CŠOD se je odzval tudi zagorski župan Matjaž Švagan, ki je skupaj z drugošolci koprske osnovne šole zasadil drevo. Za rojstni dan je CŠOD Prvine podaril več kompletov Lego kock, s katerimi bodo v centru lahko pričeli z izvajanjem Lego delavnic za vse učenke in učence, ki se udeležujejo šole v naravi. Med drugim se je zahvalil vodstvu CŠOD za pomoč in podporo pri ustanavljanju CŠOD na Prvinah, poudaril pa je, da je bilo odprtje omenjenega objekta eden najbolj pozitivnih in njemu ljubih projektov v vseh mandatih županovanja.

Foto: Občina Zagorje

V trboveljskem Rudarju so v uporabo predali popolnoma prenovljene prostore Medicine dela, prometa in športa. Zaradi prostorske stiske je bilo nujno razmisliti o tem, kje najbližje Zdravstvenemu domu bi lahko uredili dodatne prostore, v katerih bi Zdravstveni dom lahko izvajal del svoje dejavnosti.
Zdravstveni dom Trbovlje in Občina Trbovlje sta skupaj zaključila projekt preureditve prostorov ZMŠT v Rudarju za namene dispanzerja medicine dela prometa in športa. Vrednost del in opreme je 230.000 evrov, vrednost izdelave projektne dokumentacije, ki jo je pokrila Občina Trbovlje, pa dobrih 21.000 evrov, prav tako se je odpovedala prihodku z naslova najemnin. Zaposlenim sta nove prostore predala v uporabo županja Trbovelj Jasna Gabrič in direktor ZD Trbovlje dr. Denis Tomše.
Dejavnost Medicine dela, prometa in športa ne pomeni samo izvajanja obdobnih zdravniških pregledov, ampak lahko zdravnik, specialist medicine dela prometa in športa, zelo tesno sodeluje s podjetji in jim pomaga pri številnih izzivih in tega se tudi vodilni v podjetjih vedno bolj zavedajo. Vodstvo Zdravstvenega doma Trbovlje ima zato z razvojem dejavnosti medicine dela prometa in športa v prihodnje velike načrte. Nekdanji prostori Medicine dela, prometa in športa bodo še letos preurejeni v prostore Centra za duševno zdravje odraslih.

Foto: Občina Trbovlje

V Trbovljah so v organizaciji Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Trbovlje pripravili lokalno preverjanje znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči, na katerem so sodelovali učenci OŠ Trbovlje in OŠ Tončke Čeč.
V vsaki šoli pod mentorstvom učiteljev v okviru krožkov delujeta po dve ekipi, ki sta se na preizkusili v preverjanju teoretičnega znanja in prakse. Učenci, ki so pokazali največ znanja, se bodo uvrstili naprej na regijsko tekmovanje.

»Zavedamo se pomembnosti obvladovanja prve pomoči, ki lahko v ključnih trenutkih rešuje življenja. Ko se človek bori za življenje, je znanje nudenja prve pomoči bistvenega pomena. In učenje o tem se lahko začne že pri najmlajših. Že pravilen klic na 112, ko se morda na tla zgrudi babica, je lahko odločilen,« pravijo na Občini Trbovlje. Da bi znanje prve pomoči imeli možnost pridobiti že osnovnošolci, je Občina Trbovlje konec minulega leta vsem trboveljskim osnovnim šolam izročila komplete lutk, na katerih se lahko otroci v praksi učijo nudenja prve pomoči v sklopu krožkov, ki jih šole izvajajo.

Foto: Občina Trbovlje

Zasavska ljudska univerza je po novem v Zagorju na drugem naslovu, na Cankarjevem trgu.
Gre za obnovljeno stavbo, kjer je prej pol stoletja domovala Glasbena šola Zagorje, sedaj pa energetsko obnovljena in prenovljena v notranjosti nudi odlične pogoje za izobraževanje odraslih. S selitvijo z Grajske ulice na Cankarjev trg je ZLU dobila več učilnic in pisarn. Na skoraj 340 kvadratnih metrih imajo tako urejenih 5 pisarn, 6 učilnic, učno kuhinjo z zbornico, središče za samostojno učenje, ločene sanitarije in prostor za arhiv. Na voljo so tudi tri učilnice v pritličju, ki so primerne za invalide. Stavba v celoti meri 664 kvadratnih metrov.

»Pred 24 leti je imela takratna Revirska delavska univerza v Trbovljah na voljo dve pisarni in nič učilnic. Občina Zagorje ob Savi je že takrat prisluhnila stiski in v brezplačno uporabo ponudila dodatne prostore v rudniški graščini, ki so zadoščali dolga leta,« je med drugim povedala direktorica Polona Trebušak.
Od novembra lani do sredine letošnjega februarja je potekal projekt prenove in selitve v nove prostore. Zasavska ljudska univerza ima sicer sedež še vedno v Trbovljah, na Trgu svobode 11 a.

»Z direktorico Polono Trebušak sva skupaj našla pozitivno energijo za ureditev sodobnih prostorov tako za zaposlene kot za uporabnike, saj se vsi zavedamo, da je eden najpomembnejših pogojev za razvoj uspešnega Zagorja kvalitetno izobraževanje,« je povedal župan Matjaž Švagan.

Foto: Občina Zagorje