Večina med nami se ne zaveda in ne ve, da so okrog nas tudi zelo
nevarne stvari. Skrite očem, saj so pod zemljo ali vodno gladino, zaradi česar
je teoretično nevarnost morda manjša, a to ne pomeni, da je ni. Poleg tega se
stvari tekom časa pozabijo, izgubijo in podobno, kar pa še ne pomeni, da
izgubijo svojo nevarnost ali moč. Med tovrstne nevarne stvari sodijo tudi
ostanki iz vojn.
V tem tednu so med vajo v Savi člani Podvodne reševalne službe
Slovenije, Reševalne postaje Trbovlje, našli italijansko minometno mino kalibra
81 in nekaj streliva. »Potapljači
se zaradi specifike in zahtevnosti terena, kjer je močan tok, razgibanost
struge itd reke Save med Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom večkrat letno
usposabljamo, da smo pripravljeni za zahtevne intervencije. Pri rednem
usposabljanju smo na koncu potopa na desnem bregu, približno 50 metrov pred
mostom ki vodi do termoelektrarne, na globini približno 2 metra našli
neeksplodirano ubojno sredstvo. Lokacijo smo označili z bojo, obvestili Center
za obveščanje, ki je sprožil ustrezne postopke. Gasilci PGD Trbovlje mesto so
do prihoda ekipe NUS iz zahodno štajerske pokrajine zavarovali kraj dogodka.
Ekipa je mino in streliva strokovno odstranila in odpeljala na uničenje,« pravi
vodja gasilcev Simon Las, ki deluje tudi v slovenski podvodni reševalni službi.
Najdba
je v Zasavju naletela na veliko zanimanja, čeprav večina prebivalcev ne ve, za
kako nevarne stvari gre in koliko jih je ali utegne še biti okoli nas. »So še zelo pogoste in so tudi zelo nevarne, saj je
večina neeksplodiranih ubojnih sredstev še “živih”,« doda Las. Težava
je tudi to, da imajo ubojna sredstva dolgo dobo trajanja. Izvirajo namreč tudi
iz časov druge in celo prve svetovne vojne, se pravi izpred 75, 100 in več let V
Zasavju je takšnih nevarnosti sicer po ocenah manj, kot ponekod drugje v
Sloveniji, niso pa nič manj nevarne. »Če se ne premikajo, je verjetnost
detonacije zelo majhna ali skoraj nična. Premikanje, dotikanje,… pa je zelo
nevarno tudi če gre za tako stare najdbe. Življenjska doba je zelo dolga, na
primer v Soči je ogromno zadev še iz prve svetovne vojne, ki so še aktivne.
Večino se jih uniči na poligonu za uničenje,« poudari.
Ostanki
iz vojn se sicer še vedno skrivajo povsod po Sloveniji. V lanskem letu je enota
za neeksplodirana ubojna sredstva imela skupno 448 intervencij, največ na
območju Gorice, kjer je potekala prva svetovna vojna. Najdenih je bilo 4077
kosov skupne teže 7531 kg. »Vsa sredstva so še zmeraj nevarna, ne glede na
njihovo starost. Nekatera so tako nevarna, da jih moramo uničiti na mestu
najdbe. Vojaški eksplozivi imajo zelo dolgo dobo delovanja, z leti izgubijo
zelo malo na moči. V večini primerov jih lahko uniči le človek, s kontroliranim
uničevanjem,« pravi vodja oddelka Zahodno Štajerska Zlatko Šunko. Nevarna
ubojna sredstva se aktivirajo na različne načine, na primer zaradi neprimernega
rokovanja, odvijanja delov s strani nestrokovne osebe, premikov, udarcev po
granati, stika z visoko temperaturo ali požarom in podobno. Najnevarnejša so
sredstva z armiranimi vžigalniki in prosto ognjeno verigo, ki so bila
izstreljena ali odvržena in niso eksplodirala. Najpogostejše najdbe so na
kopnem, marsikaj pa se skriva tudi pod vodno gladino. »Tudi v reki Savi in v
Zasavju so še zagotovo zakopana NUS, največkrat se najdejo pri večjih
izkopavanjih, obnovi železniške proge ali po večjih neurjih, zaradi erozije
tal…« še pravi Šunko.
Foto: arhiv PGD Trbovlje