Zasavska rudarska preteklost je dobila novo spominsko obeležje, ki bo tudi v turistične namene. V nekdanjem zagorskem rovu pri tribunah in mostu ljubezni v pristanu so namreč pripravili prireditev, ki so jo poimenovali kulinarično rudarjenje. »Celotna ideja je bila kot zaključni študijski krožek zastavljena z željo združiti dediščino in vseživljenjsko učenje. Rezultat našega dela upamo da bo postal trajen, kot nekakšen turistični produkt. Gre za še en dokaz, da če stopimo skupaj, se da narediti marsikaj,« pravi direktorica ZLU Polona Trebušak. Kulinarično rudarjenje je skupni projekt ZLU in Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum. Prostor, ki je nekdaj bil namenjen skladiščenju goriv in mazil, so s prostovoljci društva RMED Srečno očistili in ga spremenili v večnamenski rudarski prostor. V rovu je sedaj na ogled stalna mini razstava nekaterih predmetov in opreme, ki so jih imeli in uporabljali v davnih rudarskih časih. »Vsak detajl je nastal z dušo. Zbrali smo originalne, ohranjene predmete iz nekdanjih časov, od pohištva, stvari, nekaj iz rudarskega življenja nad, nekaj izpod zemlje. Stare knapovske delovne in zdravstvene knjižice, potne liste, slovar knapovskih besed, milo in rudarske čevlje iz leta 1956, stari denar, cigarete…,« pravi turistična promotorka Zasavja in članica društva na Podkumu Marija Čop iz gostišča Čop.
Unikatni premog
Rov je pol mini muzej, pol rudarsko stanovanje z značilno knapovsko opremo. Za obiskovalce so naprodaj tudi izdelki, povezani z rudarstvom. Nakit iz premoga, tematske poštne razglednice, slovar knapovskih jedi in podobno. Na otvoritvi so v rovu postregli tudi klasično knapovsko kosilo. »Pripravili smo klobaso pasja radost in kruh, zasavsko jetrnico, rudarske jedi na knapovskih lopatah, bunkovec, Taužent rožo, črno kavo in žgance, juho pržganko, grenadirmarš, zraven pa še pečena rebra, pohanega piščanca, tenstano zelje, puding z malinovcem in pečmuh. Slednje je zanimiva jed iz zabeljenih jabolk in fižola, zraven za spiti pa šmarnica, ki je bila nekoč na zasavskih krožnikih posebna, danes pa je marsikdo verjetno ne pozna več,« doda Čopova.
V »ajmerju« oziroma po slovensko vedru, so v stanovanjskem delu rova razstavljeni tudi posebni, unikatni kosi premoga. Gre za zadnji kuolm, ki ga je ob zaprtju zadnje zagorske jame leta 1996 za spomin na površje prinesel Janez Skrinar.
Škrat postal poštar
Projekt bo najverjetneje živel v obliki pol muzej, pol TIC točka. Kot so si zamislili, se bo v rovu dogajalo marsikaj. Poroke, tematsko vodeni ogledi, različne delavnice, praznovanja rojstnih dni, dogodki Kamerat kameratu. Slednje je najnovejša ideja. Obiskovalci s seboj prinesejo hrano, organizator pa jo postreže in doda svojo pijačo. Idej imajo še kar nekaj. »Počakati je treba na sprejetje pravilnika na osnovi Zakona o rudarstvu, ki bo uredil stvari v pravnem smislu. Zatem bomo izbrali upravljavca. Ta je sedaj Občina, tovrstni objekti pa so v bistvu še v državni lasti,« pravi zagorski podžupan Janez Vovk o prihodnosti projekta.
Poleg prve slovenske podzemne kuhinje se zagorski rov lahko pohvali še z eno unikatno ponudbo. V njem je namreč tudi prva slovenska podzemna pošta. Nabiralnik, nameščen v rovu, je uradno registrirano poštno mesto. Ob njem sicer ne sedi poštni uslužbenec, bo pa vsake toliko za mizo moč srečati legendarnega podzemnega rudarskega škrata Permandelca. Čeprav ostalih poštnih storitev ne bo moč opravljati, bodo obiskovalci lahko v Sloveniji in v tujino izpod površja zemlje poslali pismo, razglednico ali dopisnico.
Foto: ČZ