Letošnja slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v Zagorju tudi tokrat posvečena ustvarjalcem in ljubiteljem kulture. V Zagorju delujejo številni kulturni ustvarjalci, ki tudi v širšem slovenskem prostoru puščajo svoj pečat.

Dobitniki plaket dr. Slavka Gruma:
Matic Kuder je začel igrati klarinet pri sedmih letih, njegov prvi učitelj pa je bil Peter Kuder. Šolanje je nadaljeval na ljubljanskih Konservatoriju za glasbo in balet ter Akademiji za glasbo. Študij je zaključil s študentsko Prešernovo nagrado. Na graški univerzi za glasbo je zatem končal magistrski študij pri Geraldu Pachingerju. Sledila je uspešna avdicija, kot prvi klarinetist je pet let igral v Simfoničnem orkestru iz Nürnberga. Za zdaj zadnjo karierno stopnico pa je prestopil na avdiciji Berlinskih filharmonikov, saj je po uspešni predstavitvi postal član enega najznamenitejših orkestrov na svetu. Pod vodstvom vrhunskih dirigentov je nastopal v najznamenitejših evropskih dvoranah, z Berlinskimi filharmoniki pa se bo njegova bleščeča kariera nedvomno samo še nadaljevala. Plaketo je prejel za vrhunskost in izjemne dosežke na področju klasične glasbe.

Milena in Dean Holc sta leta 1989 ustanovila zasebno glasbeno šolo za otroke in odrasle, kjer še vedno poučujeta kitaro in sintetizator. Leto kasneje je Dejan z njuno glasbeno skupino Snoopy izdal kaseto z avtorskimi skladbami, Milena pa je leta 2000 izdala knjigo za otroke z uglasbenimi pravljicami Mične gospodične. Sledila je izdaja zgoščenke Škratek Mema, za katero je Milena napisala glasbo in besedila, Dean pa je pesmi odpel. Milena je vzpostavila tudi spletno mesto z več kot sto svojimi otroškimi pesmimi. V novejšem času je izšla še knjiga z uglasbenimi pesmicami Zaigraj, zapoj in se zabavaj ter zgoščenka Pismo Božičku in deset zimskih pesmic. Dean ob tem ustvarja tudi na področju zabavne glasbe. Plaketo sta prejela za več kot tridesetletno uspešno delo na področju glasbe, predvsem pri vzgoji otrok.

Matevž Luzar je že ob zaključku študija režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pokazal svojo nadarjenost, saj se je z diplomskim delom Vučko uvrsti med finaliste nagrade oskar za najboljši študentski film. Pred desetimi leti je posnel svoj prvi celovečerni film Srečen za umret, za katerega je na festivalu slovenskega filma prejel vesno za scenarij in nagrado občinstva. Nadaljnji korak je naredil z zadnjim filmom Orkester, za katerega pravi da je poklon njegovemu domačemu kraju, avtorju pa je prinesel več nagrad. V Zagorju si bomo film zapomnili tudi zaradi uspešne igralske kombinacije, saj so se domači naturščiki pod Luzarjevim vodstvom odlično ujeli s profesionalnimi igralci od drugod. Matevž Luzar je leta 2014 že prejel priznanje dr. Slavka Gruma, tokrat pa je za dosežke na filmskem področju in promocijo Zagorja prejel plaketo dr. Slavka Gruma.

Dobitniki priznanja dr. Slavka Gruma:

Priznanje dr. Slavka Gruma je za uspešno prvo desetletje delovanja prejel Mešani pevski zbor Izpod Svete gore. Zbor je bil ustanovljen marca 2013, slabo leto kasneje se je vključil v Kulturno društvo Mlinše. Zbor od začetka vodi Peter Razpotnik. Skupina je izjemno dejavna in beleži po deset in več nastopov letno. V domačem kraju nastopajo na različnih proslavah in prireditvah, vključujejo se v delo drugih sekcij, redno pojejo v združenem zasavskem pevskem zboru in samostojno na nekaterih drugih dogodkih v občini, udeležujejo se območnih pevskih revij, kjer se jim je nazadnje uspelo uvrstiti na regionalno tekmovanje. Povezani so z več pevskimi zbori ter drugimi društvi in sodelujejo na različnih humanitarnih prireditvah.

Foto: Občina Zagorje

Prihodnji teden, natančneje 3. avgusta, bo minilo 122 let od rojstva opernega pevca Ladka Korošca. Fundacija z njegovim imenom v Zagorju ob tej priložnosti pripravlja krajšo slovesnost v spomin znanega občana.
V sporočilu za javnost in vabilu na slovesnost so zapisali:
»3. avgusta 1920 se je v Zagorju ob Savi v rudarski družini Korošec rodil peti fant, ki je dobil ime po cirkuškem klovnu Ladko. Usoda je hotela, da je ob trdem življenju v mladosti z veliko truda in odrekanja, postal operni pevec svetovnega slovesa. Ob tem, da je bil odličen pevec, so njegove operne vloge slovele tudi po pravih mojstrovinah predstavljanja različnih likov, ki jih zaupajo basistom. Poznan  je bil po enkratnih humorističnih domislicah, ki mu jih je lahko zavidal vsak gledališki mojster. Med slovenskimi opernimi pevci zavzema Ladko Korošec posebno mesto. Malo je pevcev pri nas, ki bi se lahko primerjali z njim, tako po priljubljenosti kot po številu vlog, načinu petja in število nastopov. Ob tem je njegova mednarodna kariera nekaj posebnega. Sam in z ansambli ljubljanske, zagrebške ter predvsem beograjske Opere je gostoval po Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki. Nastopal ni le na Antarktiki in Avstraliji. Ob vsem tem delu pa nikoli ni zavrnil povabila na prireditev kjerkoli po Sloveniji, še posebej pa med preprostimi ljudmi in mladino, če je le imel čas. Sam je večkrat povedal, da je nastopil več kot 4000-krat. V knjigi LADKO KOROŠEC življenje umetnika, je natančno zabeležen Koledar nastopov v dramah, operah in na koncertih od prvega, 1. 4. 1944, do 2785. nastopa leta 23. 4. 1987 v Sevnici. Naša naloga in naloga bodočih rodov je, da ohranimo spomin na našega rojaka, velikega umetnika, a človeka, ki je spoštoval rudarje, delavce in preproste ljudi, čeprav se je družil tudi s predsedniki držav, kralji in ga je na Japonskem poslušala cela cesarska družina.
Veseli bomo, če boste z nami na kratki svečanosti, ki bo v sredo, 3. 8.2022, ob 9.00 uri v Zagorju ob Savi, pred Weinbergerjevo hišo, v kateri je tudi spominska soba Ladka Korošca«.

Foto: ČZ

V galeriji Medija v zagorski Weinbergerjevi hiši je vrata odprla zanimiva in tudi nenavadna slikarska razstava. Avtor Tadej Žugman jo je poimenoval Portret duše. Ustvarjalec je poseben umetnik, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Slikarsko ustvarjanje namreč kombinira z arhitekturo, ki je sicer njegovo poklicno področje. Rdeča nit njegovega ustvarjanja so portreti ljudi in konjev. Portretov ne ustvarja v živo, s poziranjem modelov, ampak po fotografijah. »Obraz portretiranca je vsako sekundo drugačen. Zato je skoraj nemogoče ali nemogoče ujeti in zadržati izraz ter podobo, ki ju želim. Na fotografiji pa je to možno in zato slikam na njihovi podlagi,« pravi.
Tokrat v Zagorju razstavlja prvič. Na ogled je postavil slike, za katere meni, da so njegova najboljša dela. Tudi izbral jih je po kvaliteti, ne po motivih ali portretirancih.
Razstavljen je tudi portret njegovih staršev, ki ima zanj posebno mesto. Dimenzionalno največja slika njegovih staršev in osebno avtorjeva najljubša ima zanimivo zgodbo o nastajanju. Fotografiral ju je, ker je oče že nekaj časa govoril, da se mu leta iztekajo. Zato je z ročno uro na portretu poskušal prikazati, da ima oče še veliko pred seboj. Da se čas izteka pogosto besedno ponazorimo tudi tako, da rečemo, da je 5 pred 12. Zaradi tega in svojega mnenja, da ima oče še veliko pred seboj, je na sliki narisal čas ure na 20 minut do 12. Zanimivo in nenavadno je, da je oče kasneje preminil ob prav 11.40 uri. Zanimivost portreta staršev so tudi mamini in očetovi lasje. Nekaj jih je na sliki namreč njunih pravih, ki jih je prilepil z gelom.
Poleg staršev je portretiral tudi ženo, katere portret poleg v galeriji krasi tudi brošure in letake o razstavi. Portrete otrok pa je začel resno ustvarjati po obisku Pariza s sinom. Videl je slike tamkajšnjih slikarjev in po vrnitvi domov sklenil, da bo portretiral tudi svoje otroke. »Vsak pristop je enak, najpoglavitnejše pa so oči. Ko jih ujamem, se ustvarjanje začne,« pravi o tem, ali je kakšna razlika portretiranja najbližjih ali drugih ljudi.
Glavna značilnost njegovih portretov so oči. Sam temu pravi efekt dvodimenzionalnosti. To pomeni, da vsi portreti gledajo obiskovalca razstave. Občutek in celo videti je, kot da mu sledijo z očmi med gibanjem po prostoru. Enega od aktualnih portretov ženske ustvarja že poltretje leto. S portretiranko sta namreč šele sedaj ujela pravo podobo njenih oči. »Ženskam je najtežje ustreči s slikanjem oči, saj so glede tega zelo zahtevne. Težko je tudi slikanje dolgih pričesk, še posebej, če ima pramene. Te lahko zaradi barve vlečem tudi nekaj tednov,« pojasni. Njegovo vodilo je sicer, da naj bo portret tako lep, da ga zjutraj pogledaš takoj zatem, ko se pogledaš v ogledalo.
Zanimivo je tudi njegovo upodabljanje konj. Sliko enega je objavil na profilu kalifornijske skupine Heart of a horse. Čez noč je dobil 13000 všečkov in preko 500 obvestil. Konjev sicer nima, so pa njegova izjemna strast in motiv slikarskega portretiranja.
Razstava v galeriji Medija bo odprta mesec dni. Ta četrtek popoldne bo avtor tudi gost ustvarjalnega slikarskega srečanja zagorskih slikarskih umetnikov.

Foto: ČZ

V trboveljskem Delavskem domu so se v sredo srečali regionalni odrasli pevski zbori, okteti in male pevske skupine Trbovelj in Hrastnika na reviji Zapojmo skupaj 2022. Nastopilo je 10 pevskih skupin iz Trbovelj, Hrastnika in z Dola in sicer Vokalna skupina Tonika, Mešani pevski zbor Javor, Knapovsko sonce, Moški pevski zbor svoboda Hrastnik, Lovski pevski zbor Trbovlje, Ženski pevski zbor KD svoboda Dol pri Hrastniku, Moški pevski zbor Zarja, Župnijski pevski zbor svetega Martina Trbovlje, Vokalna skupina Plavica in Mešani pevski zbor Prosavus. Revija je bila namenjena za zagon ponovne dejavnosti zborov po koronskem obdobju.

Po reviji je bil tudi sestanek zborovodij na temo stanja in težav ter pogovor s strokovnim spremljevalcem revije, da z opažanji pomaga pri kakovostni rasti pevskih zborov. Glavni pomen prireditve je, da zbori delujejo in da v svoje vrste vabijo nove pevce.  V zborih podpirajo in si prizadevajo tudi za medgeneracijska druženja, da ne gre samo za druženja in zbore po starostnih generacijah. V Zasavju mlade pevce iščejo tudi po tako imenovani prijateljski liniji, ko pevci nove moči iščejo tudi v krogu prijateljev in znancev. Tak krog se pogosto hitro izčrpa, zato je neprestano kadrovanje v zbore nujno. Ena od ovir tudi na področju zborovskega petja je da mladi danes večinoma delajo projektno. Dobivajo se in vlagajo nekaj časa v en projekt, da je narejen, potem pa gredo dalje. Med njimi danes ni več tistega družbenega življenja, kakršno je bilo včasih in pri prejšnjih generacijah. Prireditev sama kot takšna v Zasavju traja sicer traja že dolga leta. Tovrstna območna srečanja sicer potekajo po vsej državi. Z območnih napredujejo na regijska srečanja in potem na državna tekmovanja. Na reviji se je prijetno vzdušje nadaljevalo tudi na druženju po zaključku uradnega dela. Pevci iz različnih zborov so pomešani zapeli tudi v avli Delavskega doma in med drugim so zdravljico skupaj s trboveljsko podžupanjo zapeli tudi ob rojstnem dnevu podžupana občine Hrastnik.

Foto: ČZ

Potem, ko so pred tremi leti v zagorskem Delavskem domu popolnoma obnovil in zamenjal ozvočenje v dvorani in tako omogočil optimalne pogoje za vrhunski zvok med prireditvami, so se septembra letos lotili še popolne nujne prenove odrske in scenske tehnike. Obstoječa odrska tehnika je bila namreč stara več kot 60 let, torej še čisto prva.
Najprej je bilo potrebno odstraniti vso obstoječo odrsko mehaniko ter izračunati statične obremenitve odrskih konstrukcij. Na novo so izdelani in vgrajeni kovinskih podi z varnostnim robom na galerijah in mostovih, vsi novi nosilci cevi za reflektorje na portalnem mostu in portalni zastori. Novost so elektromotorni scenski in lučni vlaki; vgrajenih je 11 scenskih vlakov, 4 bočni scenski vlaki, 4 lučni vlaki in dva bočna lučna vlaka. Za vse to bila je potrebna nova krmilna enota scenske mehanike za upravljanje z vsemi napajalnimi, signalnimi, zaščitnimi in varnostnimi elementi, ki poleg vseh ustreznih evropskih direktiv v celoti zadostuje uveljavljenim predpisom za odrsko tehniko. Ta krmilni sistem vsebuje vse potrebne varnostne in opozorilne funkcije.
Novost so tudi elektromotorni pogon glavne zavese, vsa elektro oprema scenske mehanike, vodilo zadnje zavese ter vsa tekstilna oprema in projekcijska platna. Dopolnjen je tudi lučni park z najsodobnejšimi pametnimi led lučmi, ki bodo omogočale prave svetlobne spektakle.
Obnovili so tudi odrski pod. Celoten oder so zbrusili, kitali in ga premazali s specialnim oljem za gledališke odre. Dodatno so naredili tudi presojo požarne varnosti na odru in avtomatizirali požarni loputi, prekitali in prebelili oziroma počrnili stene v garaži in vhode na oder in obnovili oba stebra na straneh odra. »Izjemno smo bili veseli, da je Občina na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje vlaganj v občinsko javno kulturno infrastrukturo uspela dobiti denar za potrebno naložbo v Delavskem domu Zagorje. V višini slabih 470.000 evrov jo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, preostanek pa sta zagotovila Občina in Delavski dom. Z novo odrsko opremo so ustvarjeni pogoji tudi za kakovostna gostovanja gledališč, ki bodo imeli na voljo najmodernejšo odrsko tehniko za svoje scenske in lučne potrebe. Gostovanje na odru pa bo v prvi vrsti varno za vse udeležence. Neizmerno smo za vse to hvaležni Občini Zagorje ob Savi in županu Matjažu Švaganu, Ministrstvu za kulturo in nenazadnje tudi občinskemu svetu in svetu našega zavoda za posluh in vso podporo, da smo lahko izpeljali to investicijo,« je ob tem povedala direktorica KC Delavski dom Zagorje Karmen Cestnik.

Foto: ČZ

Odbor za šolstvo in kulturo Občine Zagorje je objavil razpis za podelitev priznanj in plaket dr. Slavka Gruma. Odprt je do 31. decembra 2021, v tem času pa lahko posamezniki, podjetja, zavodi, društva, stranke ter organi lokalne skupnosti predlagajo kandidate za dobitnike priznanj in plaket.
Občina Zagorje občankam in občanom, ki puščajo v občini in širše pomemben pečat na področju zagorske kulture, že od leta 1975 podeljuje plakete in priznanja dr. Slavka Gruma. Prva odličja so leta 1975 prejeli operni pevec Ladko Korošec, knjižničarka Anica Cizej in Prosvetno društvo Mlinše. Doslej so podelili že 212 priznanj in plaket.

Predloge za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma je mogoče do 31. decembra poslati na naslov: Občina Zagorje ob Savi, Odbor za šolstvo in kulturo, s pripisom »predlogi za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma«, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Razpis je v celoti objavljen na spletni povezavi: www.zagorje.si/razpis/558939.
Dobitnikom bodo odličja podelili na slavnostni akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo februarja prihodnje leto v Zagorju.

Foto: ČZ

Amaterska gledališka skupina  Kulturno društvo svoboda Izlake bo z Vokalno skupino Iris jutri uprizorila Valvazorjev dan 2021. Predstava bo ob 20.30. uri na Medijskem gradu.
V primeru deževnega vremena bo predstava prestavljena na nedeljo ob isti uri, prav tako na Medijskem gradu.

Obiskovalci prireditve morajo izpolnjevati enega od pogojev PC.

Foto: AGS Izlake

Na Občini Trbovlje so se pričela konservatorsko restavratorska dela na dveh kipih rudarjev akademskega kiparja Zdenka Kalina. Gre za kipa, ki sta postavljena na vsaki strani vhodnih vrat v občinsko stavbo.

Za izvedbo del je Občina Trbovlje prejela sofinancerska sredstva z razpisa Ministrstva za kulturo v višini 7.500 EUR, kar znaša 80 odstotkov skupne vrednosti investicije. Strokovna dela bo izvajala konservatorka restavratorka s potrjenimi referencami s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Jasna Radšel. Z naročilom del želi Občina Trbovlje pristopiti k strokovni obnovi spomenika, ki je del naše skupne kulturne dediščine.
Vse mimoidoče, še zlasti otroke vljudno naprošajo, da se zaradi varnosti ne zadržujejo v neposredni bližini gradbenih odrov.

Dela se bodo izvajala predvidoma do konca septembra 2021.

Foto: ČZ in Občina Trbovlje

Legendarni slovenski operni pevec Ladko Korošec je sicer že 26 let pokojni, v njegovem rojstnem Zagorju ob Savi pa je spomin nanj kljub temu živ. Precej k temu pripomoreta tudi spominska soba v Weingerjevi hiši in fundacija z njegovim imenom.
Korošec je bil eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev in odličen igralec. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, obiskoval pa je tudi dramsko šolo. Oče je Ladka, enega od petih otrok, kot dečka v rudarski uniformi postavil med godbenike, da je v paradi igral na mali boben. Že v mladosti je sodeloval v amaterskih gledališčih, poklicno pa je začel nastopati v ljubljanski Drami. Nastopal ni le na dveh celinah sveta, na Antarktiki in v Avstraliji. Znan je bil tudi po stavku »Pel bom, dokler bom živel!«, ki je sicer tudi napis na njegovem kipu v Zagorju.
Korošec je bil trikratni dobitnik Prešernove nagrade ter prejemnik Betettove nagrade in Zlate Lire, najvišjega priznanja Zveze združenje glasbenih umetnikov Jugoslavije. O svojem življenju je napisal knjigo Na tista lepa pota.
Po njem se imenuje Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. V Zagorju deluje tudi Fundacija Ladko Korošec, ki zbira in dopolnjuje dokumentacijo o življenju in delu opernega pevca, vzpostavlja fotografski, fonografski, video in drug arhiv, izvaja kulturno umetniške programe,…

Predsednik fundacije Janez Lipec je na spominski slovesnosti ob 101. obletnici rojstva povedal, da je bil Korošec velik umetnik, ki je povsod poudarjal, da je Zagorjan in Slovenec. Zaradi svoje širine je podpiral vsa področja umetnosti, kulture in tudi športa. »Zato bi se nedvomno močno razveselil današnjega uspeha naših košarkarjev v Tokiu, ki se jim je uspelo prav na Koroščev rojstni dan močno približati boju za olimpijsko medaljo,« je med drugim poudaril.
V imenu Občine Zagorje je zbrane nagovoril direktor občinske uprave Tadej Špitalar, ki je poudaril, da Občina Zagorje podpira delo in aktivnosti Fundacije Ladko Korošec. »Korošec je bil eden tistih umetnikov, ki ni nikoli zavrnil povabil na nastope, po pričevanjih tistih, ki so ga poznali, pa je še posebej z veseljem nastopil in se družil z mladimi ljudmi. Zato je pomembno, da tudi naš mladi rod pozna njegovo življenje in delo, kar nam uspeva tudi z lepo urejeno multimedijsko spominsko sobo v Weinbergerjevi hiši,« je dodal Špitalar.

Foto: Občina Zagorje