Arhivi Kategorije: Kultura

Zagorjani ohranjajo spomin na operno legendo

Legendarni slovenski operni pevec Ladko Korošec je sicer že 26 let pokojni, v njegovem rojstnem Zagorju ob Savi pa je spomin nanj kljub temu živ. Precej k temu pripomoreta tudi spominska soba v Weingerjevi hiši in fundacija z njegovim imenom.
Korošec je bil eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev in odličen igralec. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, obiskoval pa je tudi dramsko šolo. Oče je Ladka, enega od petih otrok, kot dečka v rudarski uniformi postavil med godbenike, da je v paradi igral na mali boben. Že v mladosti je sodeloval v amaterskih gledališčih, poklicno pa je začel nastopati v ljubljanski Drami. Nastopal ni le na dveh celinah sveta, na Antarktiki in v Avstraliji. Znan je bil tudi po stavku »Pel bom, dokler bom živel!«, ki je sicer tudi napis na njegovem kipu v Zagorju.
Korošec je bil trikratni dobitnik Prešernove nagrade ter prejemnik Betettove nagrade in Zlate Lire, najvišjega priznanja Zveze združenje glasbenih umetnikov Jugoslavije. O svojem življenju je napisal knjigo Na tista lepa pota.
Po njem se imenuje Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. V Zagorju deluje tudi Fundacija Ladko Korošec, ki zbira in dopolnjuje dokumentacijo o življenju in delu opernega pevca, vzpostavlja fotografski, fonografski, video in drug arhiv, izvaja kulturno umetniške programe,…

Predsednik fundacije Janez Lipec je na spominski slovesnosti ob 101. obletnici rojstva povedal, da je bil Korošec velik umetnik, ki je povsod poudarjal, da je Zagorjan in Slovenec. Zaradi svoje širine je podpiral vsa področja umetnosti, kulture in tudi športa. »Zato bi se nedvomno močno razveselil današnjega uspeha naših košarkarjev v Tokiu, ki se jim je uspelo prav na Koroščev rojstni dan močno približati boju za olimpijsko medaljo,« je med drugim poudaril.
V imenu Občine Zagorje je zbrane nagovoril direktor občinske uprave Tadej Špitalar, ki je poudaril, da Občina Zagorje podpira delo in aktivnosti Fundacije Ladko Korošec. »Korošec je bil eden tistih umetnikov, ki ni nikoli zavrnil povabil na nastope, po pričevanjih tistih, ki so ga poznali, pa je še posebej z veseljem nastopil in se družil z mladimi ljudmi. Zato je pomembno, da tudi naš mladi rod pozna njegovo življenje in delo, kar nam uspeva tudi z lepo urejeno multimedijsko spominsko sobo v Weinbergerjevi hiši,« je dodal Špitalar.

Foto: Občina Zagorje

Letos slikarska kolonija samo v avli in galeriji

Tradicionalna zagorska slikarska kolonija, letos že oseminpetdeseta, poteka kljub koroni in trenutnim razmeram. Tako program, kot tudi slikarsko ustvarjanje se odvijata v avli Delavskega doma Zagorje in v galeriji Medija. Kljub temu, da so siceršnje načrtovane zunanje aktivnosti iz varnostnih razlogov odpadle, ustvarjalnosti ne manjka. Slikarji imajo pri izbiri motivov in tehnik slikanja povsem svobodne roke in prosto domišljijo. Letos v koloniji, ki je najstarejša v tem delu Evrope, sodeluje 12 slikarjev z različnih koncev in sicer Milan Erič, Dragica Davitkova Erič, Anja Jerčič, Bagrat Arazyan, Matej Čepin, Tina Konec, Azad Karim, Silva Karim, Kaja Urh, Barbara Demšar, Sead Emrič in Živko Marušič .
»Kolonija ima železen repertoar. Od leta 1967 poteka nekako po ustaljenih tirnicah. Lani smo bili precej v strahu, da zaradi korone ne bomo mogli izpeljati projekta, a smo ga. Tokrat je drugače kot prejšnja leta to, da je letos tujce bilo praktično nemogoče pripeljati v goste. Zato smo letos povabili tuje slikarje, ki živijo v Sloveniji. S tega vodika je ta mednarodna kvota tako vseeno zagotovljena,« pravi Milan Razboršek iz KD Slikarska kolonija Izlake Zagorje.

Letos je manj izletov v okolico. Obiskali so Trbovlje, razstavo o skupini Laibach in razstavo slikarja Janeza Kneza v Zagorju. V soboto pripravljajo tudi koncert Janija Kovačiča, ki po zagotovilih bo.
Po koloniji jih čaka še nekaj projektov. »Za letos bo potrebno še zmontirati produkcijo po koncu kolonije, sledi priprava kataloga. Potem pa 3. decembra v galeriji Medija predstavitev vse produkcije. Do konca leta načrtujemo še vsaj dve stvari, upamo, da bodo razmere dopuščale,« doda.

Tudi letos sta kolonijo obiskala tudi trboveljski občinski svetnik in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti profesor Aleš Gulič Leko in akademski kipar ter predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Zoran Poznič. »V živo vidim, da tudi v teh norih časih vizualna produkcija gre naprej. Vse, kar v teh dneh nastaja tu v zagorskem Delavskem domu, je nekakšen svetilnik vsemu tistemu, kar je žlahtnost vizualne kulture in umetnosti. Vse čestitke organizatorjem, ki se trudijo že skoraj 60 let, da vse to postavijo pred gledalce in pa seveda tudi z upanjem na globlje sodelovanje vodstva kolonije z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov tudi za še večjo kvaliteto najbolj pomembnega dogajanja na tem področju,« pravi magister Poznič.

Foto: ČZ

V Zagorju podelili Grumove nagrade

Kljub razmeram zaradi korone so v Zagorju ob kulturnem prazniku podelili nagrade dr. Slavka Gruma. Slavnostna akademija je sicer potekala po spletu. Omenjene nagrade v Zagorju podeljujejo od sredine sedemdesetih let. Dosedanjim več kot 200 dobitnikom sta se letos pridružili Helena Ključevšek in Karmen Cestnik.

Kdo sta letošnji nagrajenki?


Helena Ključevšek izhaja iz kmečke družine, kjer se je veliko bralo in o minulem pripovedovalo. Čas njenega otroštva je bil pogosto zaznamovan z uprizoritvami preprostih odrskih iger v zagorski dolini. Tako je zlagoma rasla želja po igri in zgodbah na odru. Po poklicu je vzgojiteljica. Od nekdaj se je med otroki in mladimi najbolje počutila.
Ko je na Izlakah zrastel cerkveni Dom svetega Jurija, je zgrabila možnost in pričela mladim in sebi utirati pot na oder. Sčasoma je pritegnila še najmlajše iz vrtca, iz osnovne šole na Izlakah in Glasbene šole Zagorje ter ob njih začela oživljati veliko novo dvorano, ki jo je bilo nekako potrebno predstaviti širšemu krogu krajanov. Sčasoma je pri udejstvovanju potrebovala vedno več odraslih pomočnikov, ki so sooblikovali prireditve, kjer se je pelo, recitiralo, igralo na instrumente, dramatiziralo in plesalo. Ideje za ustvarjanje so prihajale vedno pogosteje in z različnih strani. Tako se je na njeno pobudo sčasoma začela spletati tudi vez med odraslimi amaterskimi igralci izlaškega odra in vez med mladimi, ki radi uprizarjajo. Z izrednim veseljem in zanimanjem je opazovala ter spremljala izkušene igralce in mladostno razigrane otroke ter mlade, ki so spletali ideje z izkušnjami in tako so kmalu na oder postavili otroški igri Moj dežnik je lahko balon in Stara hiša številka 3. Ob oblikovanju dobrodelnih, otroških in kulturnih prireditev, z razstavami vred, je njena želja vedno ponuditi sodelovanje otrokom, ki imajo ob tovrstnem ustvarjanju možnost napredovati z malimi koraki v svet odraslih kulturnikov.

Karmen Cestnik kultura spremlja že od otroštva dalje. Začelo se je z vpisom v GŠ Zagorje, nadaljevalo z dolgoletnim prepevanjem v MPZ Vesna. Po srednji šoli jo je navdušil tudi radijski mikrofon. V tem mediju je kasneje našla tudi svoj poklic, na radijskem področju je 10 let delala tudi kot vodilna oseba. Poleg dela na radiu je med letoma 1994 in 2000 sodelovala tudi z lokalno televizijo ETV, kjer je pripravljala in vodila oddaje, v katerih je v živo gostila praktično vse popularne slovenske glasbenike tistega obdobja. Za svoje uspešno delo na festivalih radijskih postaj v Sloveniji je prejela: prvo nagrado radijskih postaj za kontaktno oddajo, tretjo nagrado za reportažo Mi smo pa od tam doma, ki je nastala ob obisku trboveljskega rudnika, prvo nagrado za zabavno-humoristično oddajo Skriti mikrofon.
Od leta 2013 je Karmen Cestnik direktorica KC DD Zagorje. Z ekipo zaposlenih je takoj pričela z malimi koraki kulturni dom počasi, a zanesljivo, spreminjati v resnični dom za vsakega obiskovalca, še zlasti pa za nastopajoče, saj so med drugim uredili garderobe in vse tisto, kar nastopajočim omogoči čim boljšo pripravo na nastop. Zelo velika je njena vloga tudi pri promociji kulture domačih kulturnih skupin in društev, saj skoraj v vsak program, ki ga organizira KC DD, vključijo tudi domače izvajalce. To pa je tisti cilj, kateremu je lokalna kultura tudi namenjena. Njeno delo v kulturi je povezano tudi z izobraževanjem mladih glasbenikov, saj je od šolskega leta 2016/17 predsednica Sveta zavoda Glasbene šole Zagorje ob Savi.

Foto: Občina Zagorje

Še nekaj dni za predloge nagrajencev s področja kulture

Občina Zagorje občankam in občanom, ki puščajo v občini in širše pomemben pečat na področju zagorske kulture, že od leta 1975 podeljuje plakete in priznanja dr. Slavka Gruma. Prva odličja so leta 1975 prejeli operni pevec Ladko Korošec, knjižničarka Anica Cizej in Prosvetno društvo Mlinše. Doslej so podelili že 210 priznanj in plaket.

Razpis za dobitnike teh prestižnih nagrad s področja kulture, ki jih bodo podelili na slavnostni akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika 5. februarja prihodnje leto, je odprt še do 31. decembra 2020.

Kandidate za priznanja in plakete dr. Slavka Gruma lahko Odboru za šolstvo in kulturo Občine Zagorje predložijo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, stranke ter organi lokalne skupnosti. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni ter morajo vsebovati podatke o kandidatu, kronološko urejene podatke o njegovih dosežkih, vrsto predlaganega priznanja ter soglasje predlaganega kandidata. Predloge za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma je mogoče do 31. decembra poslati na naslov: Občina Zagorje, Odbor za šolstvo in kulturo, s pripisom »predlogi za plakete in priznanja dr. Slavka Gruma«, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje.

Foto: ČZ

Javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev nagrade Tončke Čeč

Občina Trbovlje je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev nagrade Tončke Čeč za leto 2021. Nagrado Tončke Čeč podeljuje občinski svet za izjemne dosežke na kulturnem in umetniškem področju. Prejmejo jo lahko občanke in občani občine Trbovlje, zavodi, organizacije, društva, združenja ali skupine, ki so s svojimi kulturnim in umetniškem delovanjem pomembno prispevali k ugledu in prepoznavnosti občine Trbovlje.

Prijazno vabljeni, da do 20. novembra oddate predloge, za katere menite, da bi si zaslužili nagrado Tončke Čeč. Predlog za podelitev mora vsebovati podatke o predlagatelju, osebne podatke o kandidatu, navedbo za katero priznanje oziroma nagrado se kandidat predlaga, opis kandidatovega dela, s katerim predlagatelj utemeljuje njegovo kandidaturo ter druge podatke in dokumente, ki so po mnenju predlagatelja pomembni za utemeljitev predložene kandidature.

Predloge mora komisija prejeti najkasneje 20. novembra 2020 v zaprti kuverti na naslov Občina Trbovlje, Komisija za družbene dejavnosti in občinska priznanja, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje, s pripisom Javni razpis – nagrada Tončka Čeč – ne odpiraj.

Javni razpis je objavljen na spletni strani Občine Trbovlje https://www.trbovlje.si/vsebina/javni%20razpisi/24

Foto: ČZ 

Fotografska razstava ob obletnici Orlekov

Datum 5. oktober se je zagotovo zapisal v spomin in arhiv zasavske skupine Orlek. Skupina ima namreč obletnico koncerta v ljubljanskem kinu Šiška ob 30-letnici neprekinjenega delovanja.

Koncert je fotografsko dokumentirala zagorska fotografinja Tina M. Sobot, rezultat pa je razstava v foto galeriji f 2,8, ki je na ogled sicer že od sredine avgusta. Kot pravijo na Občini Zagorje, se razstava počasi zaključuje, ni pa se še končala. Vse, ki si je še niso ogledali, vabijo, da jo obiščejo danes med 9:00 in 12:00 uro, v soboto med 10:00 in 12:00 uro ter 5. oktobra, med 17:00 in 19:00 uro, na dan ko so Orleki zaropotali v Katedrali Kina Šiška. Na ta dan se bodo obiskovalci lahko pogovorili z avtorico fotografij, ni pa izključeno, da bo prisoten tudi kdo izmed članov skupine.
Foto galerija f 2,8 se nahaja nasproti zagorske Vašhave in sobiva z raziskovalno enoto OLEA.

Spomniti velja tudi, da morajo obiskovalci nositi zaščitne maske, si pred vstopom razkužiti roke in ohranjati primerno medsebojno razdaljo.

Foto: arhiv skupine Orlek

Otvoritev slikarske razstave Bogdana Baroviča

Danes v zagorskem Delavskem domu odpirajo razstavo ob 25-letnici slikarskega ustvarjanja Bogdana Baroviča. Trboveljski umetnik bo na ogled postavil vrsto slik, ki so zaznamovale njegovo ustvarjalno pot na platnu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali zorenje slikarja od njegovih začetkov do danes in odraz življenjskih izkušenj v podobah na platnu. Te so nedvomno raznolike in pestre, saj je njegova življenjska pot zanimiva. Bil je bančnik, novinar, gostinec, recitator, gledališki igralec, pripovedovalec, voditelj, organizator prireditev, povezovalec, radijski voditelj, televizijski voditelj, televizijski urednik, pisatelj, pesnik, scenarist, kolumnist, poslanec, župan, družinski človek…

Razstava bo na ogled od 10. do 29.septembra.

Foto: ČZ

V Trbovljah 4. Parada učenja in Teden vseživljenjskega učenja

Z današnjim dnem se v Trbovljah pričnejo brezplačne prireditve v sklopu letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja. Že četrtič ga bo zaznamoval festival vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja Parada učenja.
Danes bo tudi nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja 2020, ki bo potekalo virtualno. V Zasavju bodo Teden odprli s slikarsko razstavo članic likovne skupine Slikanje za dušo, ki bo na ogled  danes od 10.00 do 17.00 v Parku dr. Janeza Drnovška v Zagorju. Prireditve bodo sicer potekale v naslednjih petih tednih.

Parada učenja bo v sredo, 9. septembra, od 9.00 do 12.00 na parkirišču med Delavskim in Rudarskim domom Trbovlje. Popoldne, ob 17.00, pa bo pred Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje dogodek z naslovom Glasba v knjigah, glasba v učenju v izvedbi Glasbene šole in knjižnice Trbovlje.

Oglejte si koledar prireditev za ZASAVJE  in celotno SLOVENIJO in se pridružite.

Foto: ČZ

Letošnja slikarska kolonija drugače

V Zagorju se je pričela že 57. slikarska kolonija Izlake – Zagorje. Tradicionalna kolonija, ki je sicer najstarejša v srednji Evropi, bo potekala do 20. julija. Glede na aktualno situacijo v zvezi s Covid 19 in na nov odlok o zbiranju na javnih površinah pa bo letos kljub dolgoletni tradicionalnosti malce drugačna kot sicer. Čeprav kolonija in delovno srečanje slikarjev potekata nemoteno, so odpovedani vsi spremljajoči javni dogodki.

Foto: ČZ