V galeriji Medija v zagorski Weinbergerjevi hiši je vrata odprla zanimiva in tudi nenavadna slikarska razstava. Avtor Tadej Žugman jo je poimenoval Portret duše. Ustvarjalec je poseben umetnik, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Slikarsko ustvarjanje namreč kombinira z arhitekturo, ki je sicer njegovo poklicno področje. Rdeča nit njegovega ustvarjanja so portreti ljudi in konjev. Portretov ne ustvarja v živo, s poziranjem modelov, ampak po fotografijah. »Obraz portretiranca je vsako sekundo drugačen. Zato je skoraj nemogoče ali nemogoče ujeti in zadržati izraz ter podobo, ki ju želim. Na fotografiji pa je to možno in zato slikam na njihovi podlagi,« pravi.
Tokrat v Zagorju razstavlja prvič. Na ogled je postavil slike, za katere meni, da so njegova najboljša dela. Tudi izbral jih je po kvaliteti, ne po motivih ali portretirancih.
Razstavljen je tudi portret njegovih staršev, ki ima zanj posebno mesto. Dimenzionalno največja slika njegovih staršev in osebno avtorjeva najljubša ima zanimivo zgodbo o nastajanju. Fotografiral ju je, ker je oče že nekaj časa govoril, da se mu leta iztekajo. Zato je z ročno uro na portretu poskušal prikazati, da ima oče še veliko pred seboj. Da se čas izteka pogosto besedno ponazorimo tudi tako, da rečemo, da je 5 pred 12. Zaradi tega in svojega mnenja, da ima oče še veliko pred seboj, je na sliki narisal čas ure na 20 minut do 12. Zanimivo in nenavadno je, da je oče kasneje preminil ob prav 11.40 uri. Zanimivost portreta staršev so tudi mamini in očetovi lasje. Nekaj jih je na sliki namreč njunih pravih, ki jih je prilepil z gelom.
Poleg staršev je portretiral tudi ženo, katere portret poleg v galeriji krasi tudi brošure in letake o razstavi. Portrete otrok pa je začel resno ustvarjati po obisku Pariza s sinom. Videl je slike tamkajšnjih slikarjev in po vrnitvi domov sklenil, da bo portretiral tudi svoje otroke. »Vsak pristop je enak, najpoglavitnejše pa so oči. Ko jih ujamem, se ustvarjanje začne,« pravi o tem, ali je kakšna razlika portretiranja najbližjih ali drugih ljudi.
Glavna značilnost njegovih portretov so oči. Sam temu pravi efekt dvodimenzionalnosti. To pomeni, da vsi portreti gledajo obiskovalca razstave. Občutek in celo videti je, kot da mu sledijo z očmi med gibanjem po prostoru. Enega od aktualnih portretov ženske ustvarja že poltretje leto. S portretiranko sta namreč šele sedaj ujela pravo podobo njenih oči. »Ženskam je najtežje ustreči s slikanjem oči, saj so glede tega zelo zahtevne. Težko je tudi slikanje dolgih pričesk, še posebej, če ima pramene. Te lahko zaradi barve vlečem tudi nekaj tednov,« pojasni. Njegovo vodilo je sicer, da naj bo portret tako lep, da ga zjutraj pogledaš takoj zatem, ko se pogledaš v ogledalo.
Zanimivo je tudi njegovo upodabljanje konj. Sliko enega je objavil na profilu kalifornijske skupine Heart of a horse. Čez noč je dobil 13000 všečkov in preko 500 obvestil. Konjev sicer nima, so pa njegova izjemna strast in motiv slikarskega portretiranja.
Razstava v galeriji Medija bo odprta mesec dni. Ta četrtek popoldne bo avtor tudi gost ustvarjalnega slikarskega srečanja zagorskih slikarskih umetnikov.

Foto: ČZ