Varuh človekovih pravic Peter Svetina bo v sredo, 20. marca 2019, s sodelavci obiskal Trbovlje. Vsi, ki menijo, da so jim kršene pravice in bi jim lahko varuh s sodelavci pomagal, lahko pokličejo na telefonsko številko 030 720 225 najkasneje do ponedeljka, 18. marca 2019, do 15. ure in se naročijo na polurni pogovor. Pogovori bodo potekali v prostorih Občine Trbovlje.
Ta dan bo varuh obiskal tudi Center za socialno delo, Okrajno sodišče, Upravno enoto ter Dom upokojencev Franca Salamona, srečal pa se bo tudi z županjo Jasno Gabrič in njenimi sodelavci ter z njimi govoril o prizadevanju Občine za spoštovanje pravic občanov. Ugotovitve poslovanja bo predsatvil na krajši novinarski konferenci v prostorih Občine predvidoma ob 15. uri. Točna ura bo znana in sporočena, ko bodo zbrane vse prijave.

V Trbovljah tretjič
S poslovanjem zunaj sedeža se skuša institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije približati tistim, ki jo potrebujejo. Enkrat na mesec varuh s sodelavci obišče določen predel Slovenije in se pogovori z vsemi, ki bi pri uveljavljanju svojih pravic potrebovali pomoč. To obliko dela institucija izvaja že ves čas, od začetkov leta 1995. V Trbovljah je bil varuh dvakrat in sicer leta 2008 in leta 2012. Ker je občin v Sloveniji 212, bi vse lahko obiskali v približno 17 letih, zato namen poslovanja ni priti v vse občine, ampak se vsaj regionalno približati vsem, ki bi potrebovali pomoč, pa ne (z)morejo priti v Ljubljano.
Sicer lahko sodelavce varuha vsakdo kadarkoli v poslovnem času pokliče na brezplačno telefonsko številko 080 15 30, piše ali tudi obišče, če oceni, da mu državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil kršijo pravice.

Foto: ČZ

Trboveljska Občina letos že šestič namenja sredstva za vzpodbujanje pospeševanja razvoja podjetništva in gospodarstva. Pravkar so objavili razpis za leto 2019. Gre za nepovratna sredstva v skupni višini 100.000 €, ki so namenjena samostojnim podjetnikom ter mikro in malim gospodarskim družbam s sedežem v občini Trbovlje.
Predmet javnega razpisa so spodbude začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoja, za kar namenjajo 43.000 €, spodbude za odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanja, za kar bo namenjenih 20.000 €, 30.000 € za ukrepe spodbujanja delovanja mladih podjetij in 7.000 € za sofinanciranje izvajanja podjetniških krožkov za osnovnošolce in srednješolce.
Vloge morajo prispeti na naslov Občine do vključno 9. aprila 2019, javno odpiranje ponudb pa bo 10. aprila 2019, ob 9. uri v sejni sobi Občine.

Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine v zavihku »za občane«, v rubriki »javni razpisi«.

Povezava do razpisa: https://www.trbovlje.si/vsebina/javni%20razpisi/24

Foto: ČZ

Štiri od petih ustanovnih Občin v projektu Ceroz te dni mrzlično iščejo rešitve v zgodbi, ki je v le treh letih od zgodbe o uspehu postala zgodba o finančni in ekološki katastrofi. V poskusih reševanja, kar se in če se še da rešiti, je tudi zagorski župan Matjaž Švagan sklical izredno občinsko sejo z eno samo točko dnevnega reda, Cerozom.
Po besedah župana in svetnikov gre za bombo, ki bo v primeru, da ne bo rešitve, imela obsežne posledice, s katerimi se bomo v Zasavju ukvarjali še desetletja. Kaj natančno, v kolikšnem času in kdo vse bodo storili, kljub razpravi in poročilu ni čisto znano, so pa ukrepi potrebni nujno in takoj. Zakaj se sanacije več milijonske izgube lotevajo šele sedaj, ko je tako rekoč že skoraj ali dejansko prepozno, ni tudi v Zagorju znal natančno povedati nihče. »Slika, ki jo je prejšnje vodstvo Ceroza lansko leto na sestanku v Trbovljah podalo županom, je bila povsem drugačna od dejanske. Občine smo bile popolnoma zavedene glede poslovanja in stanja. Sam sem zaradi tega zahteval neobremenjeno osebo za ugotovitev dejanskih in dokončnih podatkov. Tisto, kar smo v poročilu Občine dobile na mizo, je popolna katastrofa,« pravi.
Potem, ko se je trboveljski občinski svet odločil pooblastiti županjo Jasno Gabrič za sprožitev postopkov za izstop Občine iz Ceroza in bo županja s tem tudi pričela, bodo problematiko Ceroza vsaj zaenkrat dalje reševale preostale štiri od petih ustanovnih občin. Tudi pri njih pa ni izključeno, da ne bo odstopila še katera.

Umaknjen tudi sporni zlati glas
Zagorjani se s trboveljsko odločitvijo ne strinjajo, jo pa župan Švagan spoštuje, čeprav meni, da ni prava. Rešitev pa bo treba poiskati ne glede na število iskalcev. Nedvomno neogibne bodo med drugim tudi občutno povišane položnice, ki jih bodo prejeli občani.
Najpogostejše vprašanje in očitek na seji je bil, kako je sploh možno, da se je kaj takšnega zgodilo in čigava je krivda za več milijonsko izgubo in ekološko katastrofo. Poleg popolnega finančnega poloma je ogrožena tudi požarna varnost, preti okoljska nevarnost in drugo. Med drugim nevarne snovi odtekajo v meteorne vode in potok in dalje.
V reševanju, kar se rešiti še da, se je med drugim Občina Hrastnik odrekla tudi zlatega glasu, ki ga je imela. Ta je že v preteklosti netil nestrinjanja, saj je zaradi njega bila hrastniška Občina v privilegiranem položaju. Med drugim je prav zaradi njega za novega direktorja bil postavljen Jože Velikonja, čeprav je večina ostalih Občin na tem mestu želela Enesa Rakoviča, sicer sedanjega tehničnega direktorja. Novo vodstvo je ob nastopu novembra lani preverilo poslovanje in stanje ter tudi samo podalo mnenje o popolni katastrofi. Izguba je več milijonska, velikanski dolgovi, najbolj pereč problem pa je začasno skladiščenje. Stroški so enormni, posledično pa tudi izguba strahovito še dodatno narašča. Med drugim je tudi približno 3000 ton zmlete frakcije še vedno v Cerozu, neuradno pa nekateri govorijo o še višjih številkah.

Kaj narediti?
Ob poročilu župana, predstavnikov sedanjega vodstva Ceroza in neodvisnega nadzornika so možni trije scenariji sanacije. Pustiti podjetje in naj se Občine ukvarjajo s tem, druga možnost je poravnava do minimalne kapitalske ustreznosti brez plačevanj najemnin Občinam in tretja kooperanti. Svetnike je nadvse zmotilo tudi, da je poročilo o stanju v Cerozu označeno s strogo zaupno in še bolj, da je pečat stroge zaupnosti dalo prav podjetje, četudi s strani novega vodstva. Oznako je zato treba nujno in takoj odstraniti, saj imajo občani vso pravico vedeti, kaj se dogaja. Navsezadnje bodo to občutili tudi na položnicah. Skrb vzbujajoče je tudi vprašanje in problem glede tega, kaj v primeru, da bo zaradi propada treba vrniti tudi evropska sredstva.
Svetniki so po vrsti spraševali tudi, kako je mogoče, da nihče ni ugotovil, da ni narobe le nekaj, ampak vrsta stvari in še manj, da ni odreagiral nihče ter kdo bo nosil krivdo. Občina naj v poskusu reševanja tudi odredi pregled pogodb in dokumentacije Ceroza na sploh. Župan je dodal še, da so zahtevali revizijo za 3 pretekla leta, sprožena pa bo tudi detektivska preiskava in še druge stvari.

Foto: ČZ

Zima že nekaj časa nima več prave moči, zato se je z zaključkom zimskih šolskih počitnic za to leto poslovila tudi Ledenka, zagorsko drsališče. Sezona drsanja se je v lanskem letu začela že prvi teden decembra. V času obratovanja je Ledenka delovala vse dni v tednu. Največ obiskovalcev je bilo praviloma ob koncih tedna, posebej pa je bila obiskana med božično novoletnimi prazniki.
Obiskovalci so bili veseli tudi večje ledene ploskve, ki sedaj v širino meri 13 in v dolžino 25 metrov.

Tudi to sezono je Občina Zagorje poskrbela, da za drsanje ni bilo vstopnine. Plačljiv je bil le najem drsalk in pripomočkov za učenje drsanja, za kar je ob ponudbi toplih napitkov in dobri glasbi poskrbelo podjetje Hilman.
“Občina Zagorje je v sodelovanju z Zavodom za šport in podjetjem Hilman nameravala pripraviti tudi drsalno revijo, predstavitev sankanja in ples na ledu, a nam je vreme odpihnilo vse za posebne dogodke rezervirane termine. Vse to in še kaj bo tako na vrsti naslednje leto,” pravijo na Občini Zagorje.

Foto: arhiv Občine Zagorje ob Savi

Med ostalimi lokacijami, ki jih čaka urejanje ali prenova, je v Trbovljah tudi predel pod glavno Pošto. Nad cesto in pločnikom je med dvema peš dostopnima potema k Pošti travnata zelenica, ki bo dobila nov videz in tudi funkcijo.
Občina Trbovlje je kot prva zasavska v preteklem letu uspešno kandidirala na razpisu Interreg in iz tega naslova pridobila namenska evropska denarna sredstva za razvoj turizma in ohranitev industrijske dediščine. V tem tednu bo predvidoma podpisana pogodba z izvajalcem, ki se bo lotil preurejanja lokacij. Istočasno s podpisom bo sledila tudi že uvedba v delo. »To je le eden od projektov, ki bodo realizirani v sklopu Projekta Inspiracija, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, sofinancira pa ga EU iz sredstev sklada ESRR,« pojasnjujejo na Občini. Poleg celotne obnove infrastrukture pred Pošto bo izvedena tudi prostorska ureditev ter navezava zgornjega in spodnjega platoja, postavitev šestih kulturnih točk s klopmi in strehami na solarne celice, ki bodo omogočala proizvajanje električne energije za napajanje mobilnih naprav in osvetlitve.

Občani tudi v sliki in besedi
V vizualno novo podobo bodo vključeni tudi občani in sicer v sliki in besedi. Na strehah na solarne celice bodo zapisane misli trboveljskih kulturnikov, ki se bodo projicirale na tla. Po tleh bodo nameščeni fotoaktivni tlakovci, ki čistijo zrak v neposredni okolici, prav tako bodo nameščene informacijske table z osnovnimi napotki in informacijami o občini. V sredini platoja bo monolit, na katerem bo moč videti obraze živečih Trboveljčank in Trboveljčanov. Na novo urejen prostor pred Pošto bo poleg drugačne vizualne podobe imel predvsem funkcijo druženja, ohranjanja trboveljske zgodovine in kulture. Hkrati bo pomembna točka, kjer bodo obiskovalci in turisti dobili informacije o Trbovljah.

Foto: ČZ

Če se pošteno in realno ozremo okoli sebe in gledamo z odprtimi očmi, bržkone ni treba veliko, da ugotovimo, da živimo v pretežno odtujenem svetu. Način in tempo življenja, zaprtost vase in tako rekoč kup problemov, ki jih ima skorajda vsakdo, imajo med drugim za posledico tudi to, da se med seboj ljudje vse manj poznajo in družijo. Da so si zelo pogosto preprosto rečeno tujci. Medsosedski odnosi, denimo, so različni. Ponekod so dobri, drugje sprejemljivi, spet nekje slabi ali pa jih sploh ni. Ponekod so, ne glede na število stanovalcev, stalnica prepiri, marsikje, denimo, pa je tudi tako, da sosed soseda že skoraj ali celo dejansko več ne pozna niti v istem hodniku ali sosednji hiši, kaj šele v nadstropju, bloku, ulici ali naselju.
Povsod pa vendarle ni tako. Ne glede na obveznosti, tempo in način življenja,… se sosedje ne le srečujejo, ampak tudi družijo ob različnih povodih. Na zanimivem druženju so se te dni poveselili tudi stanovalci na Opekarni 20 B v Trbovljah. Razlog za družabno kramljanje je bila dvojna okrogla obletnica. Obeležili so namreč visoki osebni jubilej enega od stanovalcev in okroglo obletnico vselitve v stanovanjski blok.

Za presenečenje tudi pesem
Stanovalec Gregor Tomšič, ki v hiši najpogosteje sliši na domače ime Bojan, je v teh dneh obeležil devetdeset let. Letošnje leto minevajo tudi štiri desetletja, odkar so se v stanovanjski blok na Opekarni 20 B vselili prvi stanovalci. Nekaterim iz vrst staroselcev je to dalo idejo, da bi se ob tej priložnosti dvojno poveselili. V ta namen so v vhodni veži bloka pripravili družabno srečanje, na katerem so nazdravili slavljencu in rojstnemu dnevu hiše. Poleg zakoncev Tomšič je v bloku še nekaj stanovalcev, ki tu bivajo že od dneva vselitve pred štiridesetimi leti. Najstarejšemu sosedu so tako organizirali manjšo, preprosto zabavo, na kateri so mu nazdravili in poklepetali ob kapljici rujnega. Soseda Mili Bizjak je bila zadolžena tudi, da v imenu vseh jubilantu posveti tudi kratko pesem.

»Dragi Bojan, dragi sosed, skupaj smo že mnogo let,
vemo, da si fant od fare, s tabo je lepo živet’.
Za tvoj jubilej okrogli zdravja ti želimo vsi,
da še dolga, dolga leta, bi sosedje si bili!«

Foto: arhiv Mili Bizjak in Č.Z.

Po katastrofalnem podoru z brežine na regionalni cesti Trbovlje Zagorje prejšnji mesec, so na Direkciji RS za infrastrukturo začeli s sanacijskimi deli. Če spomnimo, se je pri odcepu za Podkum na cesto v dolžini 70 in višini 3 metrov vsulo približno 16000 kubičnih metrov kamenja, skal in zemlje ter poškodovalo cesto, polomilo del električnih stebrov in odtrgalo del cestne ograje. Človeških žrtev ali ponesrečencev k sreči ni bilo, saj kot po čudežu tisti trenutek ni mimo peljalo nobeno vozilo. Cesta je sicer že od podora zaprta za promet, obvoz po regionalki v smeri Celja in Ljubljane pa je urejen naokrog čez Zagorje in Trbovlje.
Brežina se je kljub sanacijskim delom zaradi stanja še naprej krušila, zato je bilo čim prej potrebno zagotoviti ustrezno rešitev. V sklopu sanacije je ekipa delavcev v soboto minirala brežino. V prvi fazi je z razstrelitvijo bilo odstranjenih približno 4000 kubičnih metrov, z raziskovalnimi meritvami do globine 20 metrov pa se ugotavlja stanje hribine. Na podlagi rezultatov raziskav bodo preko brežine nameščene viseče varnostne mreže ustrezne moči in velikosti. Vzpostavili bodo tudi opozorilni sistem nadzora nad morebitnimi novimi podori s sprožanjem alarmov. Sistemi bodo povezani s semaforji, na katerih se ob premikih materiala avtomatično preklopi rdeča luč in zaustavi promet.

Stroški sanacije še niso znani
Geodetski posnetek in skeniranje razpok ter inženirsko geološke stabilnostne analize, ki so jih v preteklih tednih opravili na brežini, so pokazali, da obstaja velika verjetnost novega zdrsa in nanosa večjih količin materiala na cesto. Poleg dejstva, da je Zasavje soteska s strmini brežinami, zahtevno geologijo, cestami, veliko vode in železnico, je problem zasavske regionalke tudi količina in teža prometa. Zrušena brežina je tik ob in nad cesto, zaradi česar dodatne tresljaje povzročajo tudi težki kamioni in tovornjaki. Da se takšna katastrofa ni primerila že prej, je del zaslug pripisati tudi podrtim drevesom zaradi žledoloma. Zrušena debla so zaustavljala dodatno plazenje terena in padanje kamenja, obenem pa so skrivala dejansko nevarnost, ki je kljub vsemu prežala spodaj. V sklopu sanacije, kot je neuradno slišati, vsaj zaenkrat ni predvidena postavitev galerije.
Po predvidevanjih naj bi zasavska regionalka bila ponovno odprta za promet konec marca. Kolikšni bodo stroški sanacije, na Direkciji zaenkrat še ne morejo natančneje odgovoriti.

Foto: Č. Z. in Direkcija RS za infrastrukturo