Če se pošteno in realno ozremo okoli sebe in gledamo z odprtimi očmi, bržkone ni treba veliko, da ugotovimo, da živimo v pretežno odtujenem svetu. Način in tempo življenja, zaprtost vase in tako rekoč kup problemov, ki jih ima skorajda vsakdo, imajo med drugim za posledico tudi to, da se med seboj ljudje vse manj poznajo in družijo. Da so si zelo pogosto preprosto rečeno tujci. Medsosedski odnosi, denimo, so različni. Ponekod so dobri, drugje sprejemljivi, spet nekje slabi ali pa jih sploh ni. Ponekod so, ne glede na število stanovalcev, stalnica prepiri, marsikje, denimo, pa je tudi tako, da sosed soseda že skoraj ali celo dejansko več ne pozna niti v istem hodniku ali sosednji hiši, kaj šele v nadstropju, bloku, ulici ali naselju.
Povsod pa vendarle ni tako. Ne glede na obveznosti, tempo in način življenja,… se sosedje ne le srečujejo, ampak tudi družijo ob različnih povodih. Na zanimivem druženju so se te dni poveselili tudi stanovalci na Opekarni 20 B v Trbovljah. Razlog za družabno kramljanje je bila dvojna okrogla obletnica. Obeležili so namreč visoki osebni jubilej enega od stanovalcev in okroglo obletnico vselitve v stanovanjski blok.

Za presenečenje tudi pesem
Stanovalec Gregor Tomšič, ki v hiši najpogosteje sliši na domače ime Bojan, je v teh dneh obeležil devetdeset let. Letošnje leto minevajo tudi štiri desetletja, odkar so se v stanovanjski blok na Opekarni 20 B vselili prvi stanovalci. Nekaterim iz vrst staroselcev je to dalo idejo, da bi se ob tej priložnosti dvojno poveselili. V ta namen so v vhodni veži bloka pripravili družabno srečanje, na katerem so nazdravili slavljencu in rojstnemu dnevu hiše. Poleg zakoncev Tomšič je v bloku še nekaj stanovalcev, ki tu bivajo že od dneva vselitve pred štiridesetimi leti. Najstarejšemu sosedu so tako organizirali manjšo, preprosto zabavo, na kateri so mu nazdravili in poklepetali ob kapljici rujnega. Soseda Mili Bizjak je bila zadolžena tudi, da v imenu vseh jubilantu posveti tudi kratko pesem.

»Dragi Bojan, dragi sosed, skupaj smo že mnogo let,
vemo, da si fant od fare, s tabo je lepo živet’.
Za tvoj jubilej okrogli zdravja ti želimo vsi,
da še dolga, dolga leta, bi sosedje si bili!«

Foto: arhiv Mili Bizjak in Č.Z.

Po katastrofalnem podoru z brežine na regionalni cesti Trbovlje Zagorje prejšnji mesec, so na Direkciji RS za infrastrukturo začeli s sanacijskimi deli. Če spomnimo, se je pri odcepu za Podkum na cesto v dolžini 70 in višini 3 metrov vsulo približno 16000 kubičnih metrov kamenja, skal in zemlje ter poškodovalo cesto, polomilo del električnih stebrov in odtrgalo del cestne ograje. Človeških žrtev ali ponesrečencev k sreči ni bilo, saj kot po čudežu tisti trenutek ni mimo peljalo nobeno vozilo. Cesta je sicer že od podora zaprta za promet, obvoz po regionalki v smeri Celja in Ljubljane pa je urejen naokrog čez Zagorje in Trbovlje.
Brežina se je kljub sanacijskim delom zaradi stanja še naprej krušila, zato je bilo čim prej potrebno zagotoviti ustrezno rešitev. V sklopu sanacije je ekipa delavcev v soboto minirala brežino. V prvi fazi je z razstrelitvijo bilo odstranjenih približno 4000 kubičnih metrov, z raziskovalnimi meritvami do globine 20 metrov pa se ugotavlja stanje hribine. Na podlagi rezultatov raziskav bodo preko brežine nameščene viseče varnostne mreže ustrezne moči in velikosti. Vzpostavili bodo tudi opozorilni sistem nadzora nad morebitnimi novimi podori s sprožanjem alarmov. Sistemi bodo povezani s semaforji, na katerih se ob premikih materiala avtomatično preklopi rdeča luč in zaustavi promet.

Stroški sanacije še niso znani
Geodetski posnetek in skeniranje razpok ter inženirsko geološke stabilnostne analize, ki so jih v preteklih tednih opravili na brežini, so pokazali, da obstaja velika verjetnost novega zdrsa in nanosa večjih količin materiala na cesto. Poleg dejstva, da je Zasavje soteska s strmini brežinami, zahtevno geologijo, cestami, veliko vode in železnico, je problem zasavske regionalke tudi količina in teža prometa. Zrušena brežina je tik ob in nad cesto, zaradi česar dodatne tresljaje povzročajo tudi težki kamioni in tovornjaki. Da se takšna katastrofa ni primerila že prej, je del zaslug pripisati tudi podrtim drevesom zaradi žledoloma. Zrušena debla so zaustavljala dodatno plazenje terena in padanje kamenja, obenem pa so skrivala dejansko nevarnost, ki je kljub vsemu prežala spodaj. V sklopu sanacije, kot je neuradno slišati, vsaj zaenkrat ni predvidena postavitev galerije.
Po predvidevanjih naj bi zasavska regionalka bila ponovno odprta za promet konec marca. Kolikšni bodo stroški sanacije, na Direkciji zaenkrat še ne morejo natančneje odgovoriti.

Foto: Č. Z. in Direkcija RS za infrastrukturo