V Knjižnici v Zagorju so gostili eno najbolj nevsakdanjih pisateljic. Svojo knjigo Sam bog naj jo bere je predstavila Alenka Čurin Janžekovič. Avtorica je ubesedila svojo življenjsko zgodbo. Življenje od rojstva dalje, v katerem se spopada z Morquijevim sindromom, boleznijo sklepov, za katero ni zdravila. Za boleznijo sta zboleli obe s pokojno sestro. Avtorica govori o življenju z boleznijo, vsakdanu, o vsem, kar je prestala. Čeprav opisuje svoje življenje, poklicno pot in druge stvari, je poudarek za bralca avtoričina odločitev za vodeni samomor oziroma za prostovoljno evtanazijo. Slednje je v Sloveniji in še marsikje še vedno velik tabu. Zakaj se je sama odločila za ta korak in zanj uredila vse potrebno, je spregovorila in pojasnila tudi na srečanju z zagorskimi bralci. Njena odločitev je rezultat dolgoletnega bolehanja, slabšanja, hudih bolečin, predvsem pa strahu, da nekega dne ne bi mogla ničesar od tega več prenašati, a tudi ne odločati zase in si pomagati.

Leta 2017 se je zaradi slabšanja stanja, neznosnih bolečin, spoznanja, da to ni življenje vredno življenja in zaradi svojcev začela njena pot dokončnega soočanja s situacijo in prihodnostjo, ki sta pripeljali do odločitve za prostovoljno končanje življenja v Švici. V Sloveniji in okoliških državah to še ni mogoče, v Avstriji, kjer je prostovoljna evtanazija že uzakonjena, pa jo za zdaj lahko opravijo le za avstrijske državljane.
Smrti se ne boji, prav tako ne umreti. Vztrajala bo, dokler bo lahko, dokler stanje in situacija ne bosta zares neznosna in nevzdržna. Poskrbela je tudi za dodatno možnost, za primer, če bi jo zadela kap, če bi padla v komo in podobno, torej za situacijo, ko ne bi bila zmožna sama funkcionirati in odločati. Boji se in ne želi, da bi bila negibljiva, z neznosnimi bolečinami, prepuščena morda večletnemu čakanju na odrešilni trenutek, zato se je za tak morebitni dogodek oziroma v izognitev temu odločila in svojo voljo izrazila tudi z izjavo o zavrnitvi zdravstvene oskrbe. Jemlje sicer nepretrgoma protibolečinske tablete, odločila pa se je, da ne gre več na nobeno operacijo, na noben pregled. Na predstavitvi je brez ovinkarjenja in neposredno spregovorila o vsem in odgovorila tudi na vprašanja obiskovalcev. Med drugim je izrazila tudi, da upa, da bo morda v pomoč komu drugemu, ki bi se znašel v takšni ali podobni življenjski situaciji. Janžekovičeva je sicer aktivna tudi pri nastajanju zakonodaje s tega področja za Slovenijo.

Poleg tega, da je njena izpoved po videnem in odzivih obiskovalcev presunila, je nanje naredila tudi vtis pogumne ženske, ki vztraja kljub težki usodi, kakršno ji je, kdo bi vedel zakaj, namenilo življenje, ob tem pa je vselej na voljo za pomoč in nasvet drugim.

Foto: ČZ