V Trbovljah so v Delavskem domu organizirali prvo srečanje tako imenovanih postcrosserjev v Sloveniji. Gre za slovenske člane sicer mednarodne skupine ljubiteljev poštnih razglednic, aktivnosti, ki je vse bolj priljubljena tudi pri nas. Člani si bodisi doma bodisi v tujini dopisujejo z razglednicami različnih motivov, oblik, z dodanimi nalepkami, okrasnimi lepilnimi trakovi in najrazličnejšimi poštnimi znamkami.
Postcrossing je portal za pošiljanje razglednic, ki deluje od leta 2005 in na zanimiv način združuje člane z vsega sveta. Delovanje je precej preprosto. Registriran postcrosser preko portala dobi naslov drugega, naključnega postcrosserja in mu pošlje razglednico. Nanjo poleg svojega sporočila napiše še ID razglednice, številko, ki jo je prejel poleg naslova prejemnika in s katero prejemnik prejeto razglednico lahko registrira. Za vsako registrirano razglednico je tudi pošiljateljev naslov dodeljen nekemu drugemu postcrosserju na svetu, ki mu pošlje razglednico. Kljub temu, da delovanje portala temelji na naključnosti, omogoča tudi medsebojne neposredne kontakte uporabnikov za izmenjavo razglednic izven registriranih izmenjav in tudi za dopisovanje.
Tudi verzi
Kljub pravilom, ki jih skupina uporabnikov mora imeti in se upoštevajo, je dejavnost postcrossinga zanimiva. Za sam motiv razglednic denimo sistem določa kar najmanj pravil kot mogoče. Dolžina in vsebina sporočil sta različna in večinoma prepuščena idejam pošiljateljev. Tudi želje dopisovalcev so različne. V sam portal na profile lahko napišejo kaj več o sebi, o naravi razglednic, ki si jih želijo in podobno. Tudi sporočila na razglednicah so različna. Nekateri dopisovalci so kratki in jedrnati, drugi napišejo kaj več o sebi in podobno. Praviloma oziroma predvsem so sporočila v obliki tekstov, nekateri napišejo tudi kakšen verz. Kljub žrebu udeleženec ni dolžan poslati razglednice, tudi odpisati ne. Tudi prejemnik ne ve, da, kdaj in od koga bo dobil razglednico, kar pomeni še dodatno prijetno presenečenje.
Na prvem slovenske srečanju postcrosserjev je bila tudi Mateja Čuk s Primorske. V postcrossingu sodeluje od leta 2020. Pridružila se je na pobudo prijateljice in si pošto izmenjuje z dopisovalci iz tujine. »Pri nas je to v bistvu kar drag hobi, če primerjamo s tujino. Znamka za prednostno pošto stane 2,53 evrov, v Nemčiji na primer enaka storitev in način pošiljanja staneta manj kot evro,« pravi. Prejete razglednice sama hrani, ima jih preko 200. »Sem tip dopisovalke, ki ima rada, da je na prejetih razglednicah napisanega kaj več, kot le klasično na kratko Postcrossing pozdrav in podobno. Tudi sama prejemnikom napišem kaj več. Z dopisovalko iz Francije sva postali že redni pošiljateljici in načrtujeva tudi osebno srečanje,« doda.
Za trboveljsko srečanje poseben žig in razglednica
V Sloveniji je trenutno registriranih 1155 postcroserjev. Število poslanih razglednic s slovenskim ID-jem presega 223000, število prejetih iz vseh držav sveta pa 225000.
Statistika se vodi tudi z lestvico prvih 10 najbolj aktivnih članov, v Sloveniji je trenutno po številu poslanih razglednic na prvem mestu uporabnik z 10156. Prva slovenska razglednica (SI-1) je bila poslana julija 2005 v ZDA, kamor je prispela po 11 dneh. Po številu poslanih razglednic vodi Nemčija z 59230 registriranimi člani in 12294389 poslanimi razglednicami, sledita ZDA (74831 članov in 8667679 poslanih razglednic) in Rusija (114449 članov in 8433710 poslanih razglednic). Slovenski postcrosserji so po številu poslanih razglednic na 39. mestu na svetu.
Za prvo srečanje slovenskih postcrosserjev v Trbovljah sta bila izdani tudi posebna razglednica in znamka. Razglednica avtorja Alana Kosmača ima motiv trboveljskega rudarskega junaka Prometeja, prav za to priložnost pa so izdali tudi poseben poštni žig. Postcrosserji v Sloveniji razmišljajo tudi o kakšnem formalnem združenju. Trenutno se bolj kot k ustanovitvi društva nagibajo k ideji o ustanovitvi posebne, tematske skupine znotraj katerega od filatelističnih društev.
Foto: ČZ