Na trboveljski strani pod Žrebljevim hribom je prejšnji teden bilo zelo pestro in živahno. Lokacijo slovenske vojske so namreč zasedli šolarji. Štiri dni so preživeli zdoma, se družili z vrstniki, spoznavali in se učili novih stvari. Zveza slovenskih častnikov iz Trbovelj je na strelišču Agnes organizirala prvi otroški vojaški tabor v sklopu svoje organizacije. Gre tudi za prvi tovrstni tabor v Sloveniji doslej na sploh.
»Na pobudo generala Božiča, predsednika Zveze slovenskih častnikov, smo pripravili tabor šoloobveznih otrok za naše člane in zaposlene v civilnem delu Ministrstva za obrambo. Imamo ustrezne prostore za organizacijo takšnega tabora. Pripravili smo bogat štiridnevni program, vanj smo vključili tudi veteranske in domoljubne organizacije iz Zasavja in širše. Slovenska vojska je zagotovila tuširnico, cisterno, postelje in ostali material. Naredili smo tudi improvizirane uniforme za udeležence tabora. Mislim, da bo ta tabor dobro izhodišče za naprej, da bomo lahko v prihodnje stvari še razširili in zagotavljali še bolj kvalitetne v smislu izobraževanja mladih, predvsem pa z vojaškega in domoljubnega področja,« pravi Bojan Šoper, predsednik Združenja slovenskih častnikov Trbovlje.

Štiri dni brez telefonov
Udeleženci so štiri dni bivali v taboru, ta je bil v tem času tudi njihovo spalno bivališče. Organizatorji so pripravili pester urnik dejavnosti tako na lokaciji tabora, kot tudi izven. »Presenečeni smo nad udeležbo 18 otrok, saj je za prvič zelo velika. Za nas je organizacijsko to bil kar velik zalogaj, udeleženci so bili starosti od 6. do 14. leta. Prioriteta je bila otroke naučiti nekega reda, kar smo izvajali skozi različne aktivnosti. Ni šlo le za aktivnosti tako imenovane vojaške narave, ampak tudi takšne, ki jim tudi sicer lahko pridejo prav v življenju. Nudenje prve pomoči, znanje preživetja, orientacija v prostoru in podobno,« pravi Simon Las, vodja strelske sekcije pri Združenju slovenskih častnikov Trbovlje in vodja mentorjev tabora.
Sam tabor je zamišljen kot oblika spoznavanja novih stvari, preizkušanja svojih sposobnosti, spretnosti in podobno, pri čemer pa ni šlo za tekmovanje, čeprav so udeleženci na koncu dobili priznanja za udeležbo.

»Otroke smo razdelili v tri skupine, pomešane po starosti in spolu. Skupine so imele dežurstva, pospravljali so sobe, skrbeli za red in čistočo. Skupine smo organizirali tudi tako, da so lahko rotirali in da ni bilo dolgega časa. Ob večerih smo imeli tudi družabne igre, da so se otroci lahko še bolje spoznali med seboj in družili,« pove mentorica Tamara Gerdej.
Na presenetljivo nič kaj velikega nasprotovanja je naletelo tudi pravilo, da ni telefonov. Ti so čez dan bili spravljeni v za to posebnih šatuljah, otroci pa so jih uporabljali lahko le med odmori.

Prišli tudi drugi
Tabor so obiskali tudi odrasli, saj so v njegovem sklopu imeli odprta vrata. Otroke so obiskali tudi iz trboveljske knjižnice in pripravili uro pravljic, prav tako pa vrstniki v sklopu trboveljskega Društva prijateljev mladine.
Izvedba takšnega tabora je po besedah Simona Lasa in Tamare Gerdej odgovorno delo. »Ves čas smo jih preštevali, prav tako je tabor ponoči bil zaklenjen. Sama sva spala z otroci vse noči, eden s fantovsko, druga z dekliško skupino, prav tako pa so bili ponoči prisotni tudi drugi pripadniki vojske,« pravita.
Organizatorji so zadovoljni z obiskom in odzivom, tudi lokacija za tovrstni tabor pod Žrebljevim hribom je odlična. Prav tako ocenjujejo, da je dolžina tabora, 4 dni, vsaj za začetek več kot zadostna. Med otroci na taboru je bilo tudi nekaj takšnih, ki so jih dejavnosti pritegnile tudi za še kaj več. »Pri nekaterih smo opazili zanimanje, ki bi bilo lahko za izhodišče za vojaški poklic,« meni Simon Las. Tovrstne tabore bodo še organizirali, v prihodnje jih bodo na podlagi izkušenj še nadgradili. Med drugim nameravajo zvišati starostno mejo udeležencev, saj po prvih izkušnjah menijo, da bi kakšno leto več vsekakor bilo praktično, predvsem zato, da je otrokom lažje in hitreje razumljivo.

Foto: arhiv ZSČ