Na Čemšeniku si zadnje čase krajani in obiskovalci od drugod ogledujejo cerkev posebnega videza. Od prejšnje namreč stoji le zvonik in del poslopja ob njem. Sprednji del je porušen in zeva luknja, kjer so bila v notranjosti tla, pa je gradbišče. Cerkev namreč obnavljajo. Po nekajletnih izkopavanjih zaradi najdb pod njo so raziskave sedaj končane in so se začela gradbena dela. Arheologi so z deli zaključili, v zadnjem času so potekala le dela čiščenja, potegnili so še 3 metre izkopa, da so ugotovili, do kam segajo freske. Pod cerkvijo so bili odkriti zgodnjesrednjeveški slovanski grobovi in ostanki prazgodovinske naselbine, dve kamniti obokani novovevški grobnici, kamniti zidani grob in večfazno srednjeveško in novoveško grobišče ter več gradbenih faz cerkve. Izkopali so kar 150 grobov. Začetek pokopavanja je v zgodnjem srednjem veku, sodeč po legi in usmeritvi najstarejših grobov ter pripadajočem nakitu verjetno že v 10. stoletju.

Obnova cerkve počakala zaradi raziskav
S pričetkom raziskav in izkopavanj so se načrtovana obnovitvena dela cerkve začasno ustavila. Stanje cerkve se je po navedbah župnika Janeza Mihelčiča zaradi raziskav še dodatno poslabšalo.Občina Zagorje je takrat priskočila na pomoč s sofinanciranjem pilotov za utrditev pokopališča, škarpe, kanalizacijo in vodovod. Zaradi razpok stavbe zaradi drsenja tal in posledične nevarnosti je gradbeni inšpektorat z odločbo odredil zaprtje cerkve v delu, kjer niso potekala raziskovalna dela. To pa je moteče za nekatere krajane, saj pravijo, da ne morejo v cerkev in da ne vedo, kakšno je stanje in kaj se sploh dogaja. »Notri bi se lahko šlo le na lastno odgovornost, vendar to zaradi zaklenjenosti in zaprtosti ni mogoče, pa tudi dovoljeno ni,« pravi župnik.
Zdaj se bo naprej gradila cerkev. Zunanja oblika bo ostala ista, drugačna pa bo gradnja. Prej je bil kamen, sedaj bodo manj debeli zidovi in se bo povečala velikost notranjosti cerkve,« doda župnik. Pove tudi, da večjega poročila o raziskavah še nimajo.

Delovanje tudi brez cerkve
Kljub raziskavam so cerkvene dejavnosti potekale, a na prilagojen način. »Vse stvari so potekale nemoteno. Maše, obredi, pogrebi… Maše, obhajila in drugo je potekalo v župnišču. Vse sobe so bile spremenjene v začasne verske objekte,« pojasni župnik.
Pri financiranju gradnje novega dela cerkve po župnikovih besedah ni nobenega ministrstva, tudi za kulturo ne. Izvedbo projekta bo financirala župnija, nekaj tudi Občina Zagorje. Za dokončanje del in financiranje namerava župnija pobirati tudi prostovoljne prispevke. Nekaterim se to zdi nedopustno in neprimerno, navajajoč, da ima cerkev dovolj denarja, oproščena pa je tudi plačevanja davkov in prispevkov. »Ker je cerkev del kulturne dediščine kraja smo pozvali farane k pomoči. To je podobno kot gasilci, ki zbirajo prostovoljne prispevke. Vsaka župnija je pravna oseba in cerkve vzdržuje s prostovoljnimi darovi faranov. Cerkveno občestvo se je za cerkev na Čemšeniku skupaj z župnijo odločilo da gredo v obnovo in zbiranje prostovoljnih sredstev. Nadškofija pomaga pri sofinanciranju,« odgovarja župnik. Zanika tudi, da bi bilo veliko pripomb krajanov zaradi izvajanja in opravljanja stvari v župnišču. »V vsakem primeru bo treba počakati na zaključek del in na uporabno dovoljenje,« pravi. Pripominja tudi, da so s farani in krajani Čemšenika dobri odnosi in sodelovanje.

Foto: Miloš Kajbič in ČZ