V Trbovljah so uredili improvizirano makadamsko parkirišče nasproti tržnice. Po rušitvi nekdanje Klenovškove hiše je tu prazna površina, ki se uporablja za parkiranje. Voznike je improvizirano parkirišče razveselilo. Že med tednom, še posebej pa ob tržnih dneh ob sredah in sobotah je v okolici tržnice in Delavskega doma težko, pogosto tudi nemogoče parkirati. Po začetni uporabi pa so se kmalu začele kazati stvari, ki so bile za voznike moteče. Na parceli je bilo nekaj večjih lukenj, del tal razpokanih, ob deževju pa tudi luže.
Občina Trbovlje v času rušenja Klenovškove hiše še ni imela natančnega in dokončnega načrta, kaj bo v bodoče z omenjeno lokacijo, se je pa že takrat razmišljalo tudi o parkirišču. Načrtujejo, da bo območje še naprej namenjeno javnemu parkiranju, dolgoročno pa širšo obnovo okolice Delavskega doma Trbovlje in v sklopu te tudi ureditev omenjenega parkirišča. V vmesnem času pa bodo poskrbeli za redno vzdrževanje območja. Sedaj je parkirišče zaenkrat urejeno. Talne luknje so zasute in posute s peskom, dodatni pesek je sicer nasut po vsem parkingu, tudi luž ob zadnjem deževju ni bilo več opaziti.
V sklop zemljišč za sanacijo nadzemnih rudniških površin v Trbovljah sodi tudi predel na območju nekdanjega bajerja v naselju Ribnik. Ta je bil že pred več leti zasut in preurejen v suhi zadrževalnik meteornih voda ter travnato površino. Prazno makadamsko površino ob mestu nekdanjega bajerja, ki je služila parkiranju avtomobilov in kot občasna deponija gradbenega materiala za potrebe gradbišča nad bivšim bajerjem, so zdaj preuredili. Občina Trbovlje, ki je lastnica zemljišča, je na lokaciji načrtovala običajno parkirišče, sedaj pa je parkirišče tudi za avtodome. Dela so se izvajala v sklopu urejanja površine nad Savskim in 3. poljem jame Trbovlje v skladu s Programom zapiranja in so bila financirana s strani RTH. Ureditvena dela parkinga za avtodome so financirana skupaj z ostalimi deli na tem področju, ki zajemajo izdelavo platoja zgoraj, ureditev dostopnih poti in odvodnjevanja. Končna višina stroškov urejanja in sanacije celotnega območja v skladu s Programom zapiranja 2022-2023 znaša 1,5 milijonov evrov, od tega odpade na omenjeno parkirišče dobrih 70.000.
Nad parkiriščem za avtodome so sicer utrdili brežino in uredili dobra 2 kilometra peščenih poti, ki so obenem tudi dostopne poti za vzdrževanje odvodnjevalnih sistemov. Na zemljišču, kjer je parking, so odstranili tudi del drevja, brežina pa je ojačana s kamenjem. Parkirišče je sedaj asfaltirano, s talnimi označbami so zarisane tudi črte parkirnih mest. Za osebne avtomobile je dvajset parkirnih mest, eno za invalide in dve za avtodome.
Zaradi del na galeriji Šklendrovec na regionalni cesti med Zagorjem in Savo pri Litiji je že nekaj časa poseben prometni režim. Med tednom promet poteka izmensko s semaforji, ob sobotah je cesta bila zaprta, ob nedeljah pa vozna. Napovedane so bile popolne zapore tudi občasno med tednom. Zaenkrat občasnih zapor ceste med tednom in ob sobotah do 17. ure ne bo. Promet bo potekal s polovičnimi zaporami in semaforji, tako da zamudni in daljši obvoz preko Podkuma za Litijo zaenkrat ne bo potreben.
Simbioza s prvo slovensko potujočo učilnico Simbioza Mobiln@ že tretje leto zaporedoma pripravlja brezplačno digitalno opismenjevanje starejših po Sloveniji. Prvič so obiskali Hrastnik, kjer so izvedli delavnico v Domu starejših. Starejšim želijo čim bolj približati moderne aparate, predvsem pametne telefone in računalniške tablice. Kot opažajo tako v Domu v Hrastniku kot tudi predavatelji delavnic, med starejšimi ni ravno malo takih, ki imajo pametne telefone, a jih razen za telefoniranje pravzaprav ne uporabljajo za nič drugega. S poučevanjem na delavnicah jim zato želijo pokazati možnosti, ki jih ponujajo omenjene naprave. V 15 dneh od pričetka tretje sezone se je uspešno digitalno usposobilo več kot 250 starejših iz 15 krajev po Sloveniji. V naslednjih petih mesecih načrtujejo obiske več kot 100 ruralnih krajev in v usposabljanja vključiti več kot 1600 starejših. Usposabljanja se izvajajo ob finančni podpori Ministrstva za digitalno preobrazbo v okviru projekta Mobilni heroji 2. Projekt prispeva k zmanjšanju izobraževalne vrzeli na področju IKT med mestnimi in podeželskimi območji, hkrati pa zmanjšuje razkorak med starejšim prebivalstvom v Sloveniji in hitrim napredkom tehnologije. Za svoje prizadevanje k bolj vključujoči družbi so v Simbiozi kot edini v Sloveniji prejeli veliko priznanje, saj so med 330 prijavljenimi projekti postali eni izmed petih finalistov na letošnjih Evropskih nagradah za digitalne veščine v kategoriji Vključenost v digitalni svet.
Doslej preko 730 ur delavnic »V okviru digitalnega usposabljanja s Simbioza Mobiln@ smo od leta 2021 izobrazili že 3200 starejših oseb ter izvedli več kot 730 ur delavnic. Zavedamo se, da številke same po sebi ne pomenijo veliko, če ne razumemo, kako pomemben je ta mejnik v naših prizadevanjih za digitalno vključenost vseh starejših. Zato smo še bolj zagnani in odločeni, da dosežemo kar največ lokacij po vsej Sloveniji. Veseli me, da je Ministrstvo za digitalno preobrazbo prepoznalo pomembnost projekta in velika zahvala ostalim podpornikom, ki verjamejo v našo vizijo. Skupaj smo naredili pomemben korak naprej in skupaj bomo gradili bolj povezano in vključujočo družbo za vse generacije,« pravi direktorica Simbioze Ana Pleško. V projektu sodeluje tudi Micro Team. »V obdobju epidemije korone se je po eni strani potrdil pomen digitalizacije, po drugi strani pa so se jasno razkrile razvojne pomanjkljivosti digitalizacije Slovenije, še posebno pri generaciji 55+. Da je prihodnost lahko obetavnejša, dokazujemo z izvajanjem projekta Mobilni heroji, kjer seznanjamo generacijo 55+ z novimi in enostavnejšimi digitalnimi možnostmi. Z varno in pravilno uporabo pametnih telefonov, računalniških tablic in osebnih računalnikov, udeležencem približamo svet. Rezultati vsake delavnice nas naredijo srečne saj ugotavljamo, da kandidati začetniki izgubijo strah pred digitalnimi aparati, postanejo zvedavi in si želijo odkrivati nove možnosti digitalizacije,« pravi direktor Andrej Jerak. Na delavnici v Hrastniku, ki je potekala na prostem, je bil na voljo za ogled tudi učni kombi.
Ministrica inštruktorica, podžupan profesor Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je prav tako obiskala delavnico v hrastniškem Domu starejših. »Naravnost navdihujoče je, kadar mlajši lahko učijo starejše. S tem izkažemo tako spoštovanje kot tudi svojevrstno zahvalo, saj plemenitimo znanje in utrjujemo medgeneracijske družbene vezi. Ko posebej za to usposobljeni učitelji pomagajo starejšim uporabljati računalnik in mobilni telefon pri svojih vsakdanjih opravilih in ko starejši vidijo, kako jim te naprave lahko olajšajo življenje, smo vsi bolj zadovoljni, hkrati pa se tako tudi nenehno učimo,« pravi. Ministrica je na delavnici udeležencem pomagala pri raziskovanjih njihovih mobilnih telefonov in računalniških tablic, pri čemer je bil njen pomočnik tudi sin. Profesor matematike pa je tudi na delavnici postal hrastniški podžupan Nermin Bajramović. Udeležencem je pomagal pri spoznavanju matematičnih funkcij njihovih naprav, pri izračunavanju različnih popustov in podobno. V Hrastniku so sicer večinoma uporabljali tablice, saj je delavnica zaradi velikosti ekranov in tipk, ki so večje kot na telefonih, lažja. Udeleženci so risali, fotografirali, računali in še kaj. Občina Hrastnik sama prav tako zroč v prihodnost podpira tovrstne delavnice in izobraževanja.
Na slovitem gradu Bogenšperk nad Litijo je okroglo obletnico praznovala znamenita Valvasorjeva konjenica. Letos mineva 30 let od ustanovitve društva, ki je nastalo v počastitev 300-letnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja. Konjeniki poslanstvo opravljajo na različne načine po vsej Sloveniji. Začetki tradicionalnih pohodov in taborov segajo v čas ustanovitve društva. Prva, na katero so se odpravili, je bila pot, ki jo je Valvasor z gradu Bogenšperk do Cerkniškega jezera jezdil nekaj desetkrat. Pohod konjenice leta 1993 sicer velja za začetekslovenskega konjeniškega druženja in temelj vsem bodočim konjenicam v Sloveniji. Valvasorjeva konjenica je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ljubiteljsko razvija in pospešuje konjeništvo ter promovira Valvasorja. Organizira in sodeluje pri kulturnih in turističnih prireditvah, udeležuje se koncertov, pogrebov, porok, obiskuje in navezuje stike s sorodnimi društvi in ustanovami v Sloveniji in tujini. Izvaja konjeniške pohode po poteh, ki jih je v času svojega življenja prehodil Valvasor ter se udeležuje tudi pohodov, prireditev, turnirjev in tekmovanj drugod.
Samo tabori Večdnevno popotovanje od tri do sedem dni v obliki pohodov ali taborov konjenica izvaja tradicionalno vsako leto 25. junija. Obiskujejo kraje, kjer je ustvarjal ali o njih pisal Valvasor. Še posebej odmevno je bilo dvanajsto popotovanje do knežjega kamna pri Celovcu, kjer so več kot sedemsto let ustoličevali karantanske kneze. S tem popotovanjem je konjenica obeležila vstop Slovenije v EU. Ker so dolge poti izčrpavajoče za jahače in konje so se odločili, da spremenijo sistem in da začnejo s tabori. Tudi teh imajo vsako leto nekaj. Konjenica ima kodeks etičnega obnašanja in uporablja razpoznavne znake ter simbole, ki so grb v ščitu z napisom Valvasorjeva konjenica, znak, prapor, himna ter posebna oblačila in oprema. Zanimive so tudi svečane uniforme, ki jih imajo. Za časa Valvasorja niso poznali takih srajc in jim je kustosinja izdelala srajce in jopiče po ideji na osnovi razpoložljivih informacij o preteklosti na Bogenšperku. Na slovesnosti ob 30-letnici društva so prvič javno zapeli tudi pesem, posvečeno Valvasorjevi konjenici, ki velja za njihovo himno, podelili so priznanja in zahvale dolgoletnim članom ter tistim, ki pomagajo društvu. Poleg glasbene skupine so nastopili tudi mladi kitaristi in plesna skupina Bizoni in bizonke. Na prireditvi sta spregovorila tudi župana Litije in Šmartnega pri Litiji.
Vitez za vse Eden od članov, ki je pri konjenici že od samega začetka, je tudi David Gregorčič iz Trbovelj. Dokler mu ni ponagajalo zdravje, je tudi sam jahal, ves čas je član upravnega odbora, zavihal je rokave za vsako stvar, kjer je bilo potrebno. Izdeloval je tudi pokale in pripomočke za konjeniške igre, ki so jih na društvu prirejali vsako zadnjo avgustovsko nedeljo 15 let na Bogenšperku v drevoredu. Moški in ženske so se posamično in ekipno pomerili v udarjanju vrtečega viteza, metanju zvezde v tarčo, metanju sulice in sekire v tarčo in streljanju z lokom med galopiranjem. Ekipe so štele po 3 člane, najboljših 15 se je na koncu pomerilo še posamezno. Gregorčič je izdelal vrsto pokalov iz starih konjskih podkev v zlati, srebrni in bronasti barvi. Izdeloval je tudi sulice in sekire, s katerimi so tekmovali. Na svečanosti ob okroglem rojstnem dnevu društva je na ogled postavil koledarje, ki so jih izdali vsako leto. V društvu ima sicer naziv viteza.
Po petletnem premoru so se danes zjutraj na najvišji zasavski vrh Kum spet povzpeli kolesarki ljubitelji. Približno deset kilometrsko progo s 1000 metri višinske razlike je letos premagovalo 63 kolesarjev, ki bodo poskusili podreti tudi trenutni rekord vzpona 34 minut in 43 sekund. Lokalna cesta Trbovlje – Dobovec – Kum je zaradi vzpona in starta ob 8. uri bila od 8.30 do 11. ure zaprta za ves promet.
Bodoči vozniki motornih vozil so v Zasavju doslej praktično kilometrino za šoferski izpit večinoma nabirali po mestnih ulicah in cestah izven naselij oziroma krajev. Primerne površine, ki bi ustrezala vsem potrebnim pogojem za treninge voženj namreč ni bilo. Vsaka od zasavskih občin je te stvari urejala in imela urejene po svoje, težava pa je znala biti tudi značajska. Zasavske občine so namreč doline med hribi, strnjena naselja in podobno, zato najti in zagotoviti sanjskega prostora ni ravno najlažje. Slovenska Agencija za promet je pred petimi leti izdala sklep, da mora izpitni center imeti poligon za treninge voženj v dolžini najmanj 100 metrov. V največji zasavski občini so sicer poligon imeli, a ni ustrezal predpisanim standardom glede velikosti. Od predpisanih normativov dolžine je bil namreč krajši za polovico.
Ostali doma Neizpolnjevanje zahtevanih standardov pomeni, da neustreznega poligona ni dovoljeno uporabljati in tudi rezultati ne bi bili veljavni. V takem primeru bi morali treninge opravljati drugje, tam, kjer pogoji so izpolnjeni. V trboveljskem oziroma zasavskem primeru bi to pomenilo, da v Celju, ki je sicer geografsko najbližji Zasavju. V trboveljskem AMD so se zaradi izognitve temu in za zagotovitev praktičnega načina izvajanja odločili, da vzpostavijo nov, ustrezni poligon. Na prostoru ob sedežu društva pod prireditvenim prostorom Kipe so ta teden uradno odprli nov poligon. Bodoči vozniki avtomobilov in motorjev se bodo tu učili veščin za pridobitev šoferskega izpita, spretnosti pa bodo vzdrževali tudi sicer že prekaljeni vozniki. Asfaltirana površina bo za uporabo namenjena tudi različnim športnim aktivnostim in prireditvam. Znanje bodo nabirali tudi mladi kolesarji in ga obnavljali tudi starejši šoferji, prav tako bodo obnovitvene delavnice tu imeli motoristi.
Krstili s starodobnikom Površine in objekti, ki so na lokaciji poleg novega poligona, se sicer uporabljajo za tenis, badminton in squash. Ob uradni otvoritvi sta se po progi prva zapeljala dolgoletni inštruktor Bojan Frece in njegov nekdanji kandidat za šoferski izpit Anton Lepoša, sicer tudi lastnik starodobnega avtomobila. S fičkom, kot se je teh legendarnih osebnih avtomobilov sicer oprijelo ime, sta se zapeljala po progi in jo imela čast prva uradno preizkusiti. Za najmlajše so pripravili tudi vožnjo z mini avtomobili, na ogled pa so postavili tudi nekaj zanimivih starodobnih vozil, ki so last članov kluba. Novo pridobitev, ki bo sicer na voljo za uporabo ne le lokalno ampak tudi regionalno, je pozdravil tudi trboveljski župan Zoran Poznič.
Zdravstveni domovi iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika so po navedbah Splošne bolnišnice Trbovlje prekinili sodelovanje z bolnišnico, ki je za področje zasavskih občin zagotavljala urgentno službo. Zaradi odločitve in zdajšnjega stanja se spreminja več stvari za uporabnike oziroma paciente. »Vsak pacient mora pred prihodom na urgenco najprej do svojega zdravnika. Ta na podlagi ugotovitev o zdravstvenem stanju izda napotnico za urgenco,« pravi direktor SB Trbovlje Metod Kurent. A takšna procedura naj bi bila tudi že doslej. Direktor sicer zagotavlja, da bodo nemoteno potekale stvari na urgenci tudi za paciente brez napotnice osebnega zdravnika. »Tak pacient bo prav tako obravnavan po triažnem sistemu, vendar bo v primeru stanja, ki ne bo kritično, napoten nazaj v svoj matični zdravstveni dom,« doda.
V Trbovljah le sprememba lokacije »Pravzaprav je ZD Trbovlje edini v Zasavju, ki ves čas sodeluje z UC Trbovlje, medtem, ko sosednji ZD UC razumejo kot prostor za odlaganje pacientov. ZD Trbovlje še vedno zagotavlja vozilo za prevoz nujnih transportov in vsak tretji dan tudi spremstvo zdravnika za paciente, ki potrebujejo zdravniško spremstvo, ni pa njihovo stanje tako kritično, da bi potrebovali spremstvo specialista sekundarnega nivoja. Pri tem spremstvu nihče od sosednjih ZD ni bil in še vedno ni pripravljen sodelovati,« pravi direktor ZD Trbovlje Denis Tomše in dodaja, da je edina sprememba to, da ZD Trbovlje od 20. junija dalje svojo dežurno službo izvaja preseljeno v prostorih ZD in ne v SB Trbovlje kot prej. Takšna ureditev bo trajala toliko časa, dokler se ne spremeni organizacija NMP v Zasavju.
V Zagorju za paciente kot doslej Zdravstveni dom Zagorje od novembra 2017 izvaja ločeno urgentno službo od rednega dela. 24 ur na dan, 7 dni v tednu je za nujne primere na voljo ekipa, v kateri so dežurni zdravnik, diplomirani zdravstvenik in zdravstveni reševalec. O razhodu s SB Trbovlje pravijo, da je bolnišnica konec letošnjega aprila želela doseči, da bi dežurne ekipe vseh treh zdravstvenih domov, po razporedu med izvajanjem dežurne službe na svojem terenu, izvajale še medbolnišnične prevoze oziroma prevoze hospitaliziranih pacientov v Splošni bolnišnici Trbovlje v druge bolnišnice. »S projektom smo se v začetku strinjali, vendar je bila naša dežurna ekipa zaradi teh prevozov odsotna tudi do 9 ur dnevno in v tem času torej ni bila na voljo občanom Zagorja. Pred tem nismo izvajali prevozov — premestitev za Splošno bolnišnico Trbovlje. Naše sodelovanje s Splošno bolnišnico Trbovlje torej ostaja enako kot pred letošnjim 1. majem, ko je za 3 tedne stekel zgoraj omenjeni projekt. Za paciente bo z naše strani še naprej poskrbljeno, kot je bilo do sedaj. Moramo pa povedatì, da se 2/3 koncesionarjev noče vključevati v dežurno službo, zato so naši zdravniki toliko bolj obremenjeni v cilju zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo v občini Zagorje,« pojasnjuje strokovna vodja v ZD Zagorje Urška Medved.
NMP dolžnost države Zaradi nestrinjanj med zdravstvenimi lokalnimi domovi in bolnišnico so imeli tudi sestanek, ki so se ga udeležili tudi z zdravstvenega ministrstva. Med drugim je bilo sklenjeno, da urgentni center kadrovsko pokriva ZD Trbovlje in da zasavski ZD izvajajo prevoze med bolnišnicami v času dežurne službe do jeseni, natančneje oktobra. Po tem pa računajo, da bo že vzpostavljena in zagnana nova organizacija urgence in dežurstev. Ta je po ocenah stroke v Zasavju nujna že več let, vendar jo doslej še niso realizirali. Ureditev nujne medicinske pomoči in dežurne službe je sicer nujna na nivoju države.
Na 16. svetovnih igrah specialne olimpijade v Berlinu so sodelovali tudi slovenski športniki. V konkurenci več kot 7000 športnikov iz 176 držav, ki so tekmovali v 26 športih, je slovenska reprezentanca v atletiki, balinanju, plavanju, kolesarstvu, namiznem tenisu, judu in nogometu osvojila skupno 18 kolajn. Naši reprezentanti so odličja osvojili v vseh športnih panogah, v katerih so se pomerili na olimpijadi. Za veliko veselja so poskrbeli nogometaši, ki so v polfinalu z 10:1 porazili Indijo, v finalu pa so bili s 6:1 boljši od Nemcev. Za Slovenijo so v nogometu tekmovali tudi Mitja Čamer, Peter Lenart in Dejan Antolič iz VDC Zasavje.
Zasavskim dobitnikom zlatih medalj so v domačem Zagorju na VDC pripravili navdušen sprejem z baklami, transparenti, rdečo preprogo in navijači. Osebno čestitati sta jim prišla tudi zagorski župan Matjaž Švagan in aktualna miss Slovenija Vida Milivojša. »Noro je bilo. Nepozabnih 14 dni smo preživeli v Berlinu. Niti sanjati nismo mogli, kako je to lahko lepo. Cela ekipa je bila borbena, vsi so nas podpirali, tudi domači, cela Slovenija je navijala za nas. Veseli smo, ker nam je uspelo. Turnir je bil težak, tudi vroče je bilo, a smo uspeli,« je v imenu sotekmovalcev uspeh pokomentiral Peter Lenart.
V Berlinu je zagorsko nogometno ekipo spremljal trener Domen Pociecha. Nekdanji sankač, ki je tudi sam tekmoval v tujini, danes trenira nogometaše v VDC. »Trenerji smo naredili svoje, potem pa še tekmovalke in tekmovalci. V naši nogometni ekipi smo tudi odlično opravili svoje delo: vsi igralci, razen vratarja, so dosegli gol. Naš vratar pa se je izkazal tako, da na več tekmah ni prejel gola,« pravi. Posebno poglavje na njegovi športni poti je tudi trenerska funkcija v čisto drugem športu, kot ga je treniral sam. »Kot športnik si odvisen sam od sebe, bil sem tudi v individualnem športu, pri treningu ekipe pa je poseben čar v tem, da ekipni duh narediš. Vesel sem, da nam je uspelo to, ker so fantje res bili povezani. Kljub temu pa bi rekel, da trenerska funkcija ni tako lahka, kot izgleda. Po koncu treninga denimo gre športnik na počitek, trenerji smo se pa dobili, premlevali taktike, razmišljali o strategijah in podobno. Urnik je 24-urni za trenerja, kot športnik moraš pa počivati,«.
Zagorskim članom zmagovalne nogometne ekipe je v Zagorje prišla čestitati tudi aktualna slovenska miss Vida Milivojša. »Spremljam jih že od samega začetka. Z VDC tudi sam projekt Miss Slovenije sodeluje že nekaj let. Sama jih vedno podprem, za tele naše zlate nogometaše sem tudi navijala v času olimpijade. Njihov uspeh ni pomemben dogodek in velik uspeh samo zanje ali za VDC ampak za celotno Slovenijo. Tisto, kar sem jim rekla, da je najpomembneje in kar si bodo najbolj zapomnili čez deset let ni le sama zmaga, ampak da so dali vse od sebe,« nam je povedala. Fantje so se čestitk aktualne uradno najlepše Slovenke zelo razveselili. »Trinajst fantov nas je bilo, 14 dni smo bili tudi v nekakšni karanteni, tako da kaj mislite, kako smo se počutili ob njeni čestitki? Super!« je še povedal Pociecha.
Navdušenja nad zagorsko ekipo tudi župan ni skrival. Med drugim je domače člane olimpijske reprezentance povabil tudi na kosilo z indijsko hrano, saj so premagali tudi indijsko ekipo.
Včeraj v zgodnjih večernih urah sta na trboveljski Opekarni, v križišču za odcep na Šuštarjevo in Keršičevo, trčila osebna avtomobila. Kljub močnemu poku in nekaj avtomobilskim delom, ki so ležali na cestišču, poškodovanih k sreči ni bilo.
