V Zagorju bosta odslej za kratkotrajno parkiranje dve tako imenovani modri coni. Ena bo ob mestni ploščadi, nasproti Zdravstvenega doma, druga pa pri Občini Zagorje in Upravni enoti. Pravilo modre cone pri Občini in UE bo veljalo med 8. in 15. uro, pri ZD pa med 6. in 13. uro. Modra parkirna mesta so označena s talno modro označbo in s prometno signalizacijo oziroma tablami ob vstopu in izstopu s parkirišča. V modro cono spadajo tudi javna parkirna mesta za invalide in polnilnice za električna vozila. Parkiranje je brezplačno in sicer za neprekinjeno največ 2 uri za delovne dni od ponedeljka do petka. Po preteku omenjenega časa mora lastnik avto odpeljati s parkirišča. Ob sobotah, nedeljah in ob dela prostih dnevih pravilo modre cone ne velja. Voznik mora pri parkiranju v modri coni na vidnem mestu znotraj avtomobila označiti natančen čas prihoda.
Občina Zagorje ob Savi je v petek tradicionalno pozdravila Primoža Rogliča. V domačem kraju mu vedno pripravijo sprejem. Čeprav je uro prej močno deževalo in je padala tudi toča, sprejem ni odpadel. Kot že tradicionalno, so Rogliča najprej pričakali ob glavni cesti na odcepu proti Stahovljam, kjer stanuje, od tam pa je z ekipo in zagorskim županom Matjažem Švaganom prišel med navijače na mestno ploščad. S pokalom z Gira d’Italia se je po rožnati preprogi sprehodil do prireditvenega odra.
Tudi tokrat so ga med drugim pričakali navijači z baklami in gasilci, letos pa so rožnato povsem zadimili tudi krožno krožišče ob ploščadi, kjer so bili tudi tradicionalni gasilci s svojim pozdravom Rogliča z njegovo fotografijo na vrhu gasilske lestve nad gasilskim avtomobilom.
Tudi letos ga je pričakal prav tako Pihalni orkester Svea Zagorje, posebej za to priložnost zaradi Rogličeve zmage v Italiji oblečen v rožnata oblačila. Prizorišče so napolnili tudi z rožnatimi baloni. Slednje je na ploščad in med množico pomagal spuščati tudi pevec skupine Orlek Vlado Poredoš, ki je na prireditvi zapel slovensko himno.
Zagorski župan je tradicionalno tudi uradno na odru pozdravil Rogliča, mu čestital v imenu sokrajanov. Roglič je od Občine v dar prejel tudi umetniško sliko Nikolaja Beera, ki bo sicer naziv častnega občana prejel ob letošnjem občinskem prazniku. Pod odrom je Rogliča čakalo posebno rožnato kolo, ki ga je zanj posebej za to priložnost in v počastitev Primoževe zmage izdelal Sergej Hančič.
Priznanje pa je Roglič prejel tudi z nazivom Zasavca leta. Direktor Zavoda Savus Marko Planinc mu je v imenu Akademije Zasavc priznanje za njegove vrhunske športne dosežke, borbeni duh in izjemne človeške kvalitete izročil še za leto 2021, saj se podelitve letos februarja Roglič zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti. Med številnimi fotografiranji z navijači, sprejemanjem čestitk in dajanju avtogramov, je Roglič tokrat svoj podpis dal tudi županu na njegovo majico.
Na odru je pred navijači Roglič pokomentiral in obudil nekaj spominov tudi na dirko po Italiji. Poleg Orlekov, ki so zbrane zabavali po uradnem delu sprejema in s katerimi je Roglič tudi zapel, je z bendom nastopil tudi Dejan Žujič. Rogliču so zapeli skladbo S tabo je Slovenija, ki jo je Žujič napisal posebej za Primoža.
Na prireditvenem prostoru Kipe v Trbovljah bo jutri in pojutrišnjem festival Cahn fest. Prireditelji pripravljajo prizorišče, kar pa je povzročilo nejevoljo pri nekaterih sprehajalcih in rekreativcih. Društvo Cahn, ki je organizator prireditve, je sicer že pred pričetkom postavljanja prizorišča na Kipah nalepilo nekaj pisnih obvestil, da 23. in 24. junija uporaba prostora za rekreativce in obiskovalce ne bo mogoča. Razlog za nejevoljo pa je postavitev in ograditev prizorišča. S trakom, ki označuje prireditveni prostor, na katerem bo prostor za festival, prostor za kampiranje in prostor za parkiranje, so ogradili tudi pot, ki vodi okoli na obrobju prireditvenega prostora. S tem je onemogočena hoja rekreativcev in sprehajalcev, prav tako pa presekan ali močno otežen tudi dostop do klopi za posedanje. Nejevolja je bržkone upravičena, saj je zajem poti v prizorišče nepotreben. Tako za organizatorje kot obiskovalce festivala je pot brez posebne funkcije in tako rekoč nefunkcionalna za festival, drugim pa je po nepotrebnem onemogočena njena uporaba za rekreacijo in sprehode. Na društvo Cahn smo naslovili vprašanje, zakaj takšna nelogična in nepotrebna zapora prizorišča. »Ogradili, označili smo prostor za kamp in parking, po navodilih oziroma ukazu upravne enote, ki nam nareka da moramo označiti in razmejiti prostor,« so odgovorili. Poslali so nam tudi skico ureditve prizorišča. Vprašanja smo naslovili tudi na Upravno enoto, odgovor še čakamo.
DODANO 22. junija 2023:
Od Upravne enote Trbovlje smo na vprašanje zakaj takšna nelogična in nepotrebna zapora prizorišča ter opombo na navedbo Društva Cahn, da so ogradili in označili prostor za kamp in parking po navodilih UE, prejeli odgovor: “Spoštovani, v zvezi z vašim zaprosilom za posredovanje podatkov vam sporočamo, da je bilo pri Upravni enoti Trbovlje, Glasbenemu društvu Cahn, Trbovlje, organizatorju prireditve Cahnfest, ki bo od 23. 6. 2023 do 24. 6. 2023, na prireditvenem prostoru Kipe v Trbovljah, izdano dovoljenje za navedeno prireditev. V skladu z Zakonom o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/2011-uradno prečiščeno besedilo), je organizator v postopku izdaje dovoljenja izkazal izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja. Med drugim je organizator izkazal pravico uporabe prireditvenega prostora Kipe, saj je priložil soglasje Občine Trbovlje, za uporabo zemljišč, za izvedbo prireditve Cahnfest, od 21. 6. 2023 do 25. 6. 2023″.
Občina Zagorje ob Savi v petek, 23. junija ob 18. uri vabi na sprejem Primoža Rogliča na mestni ploščadi, da skupaj z občani in Rogličevimi navijači proslavijo zmago na dirki po Italiji.
Ta petek in soboto bo na prireditvenem prostoru Kipe v Trbovljah zanimiva prireditev. Društvo Cahn Trbovlje organizira festival z metalno glasbo in kampiranjem. »Nastopilo bo 12 glasbenih skupin. Groove prvaki madžarske Ektomorf, hrvaški metalcor bend Cold snap, vzhajajoča zvezda avstrijske melodic death metal scene Heathen Foray, vidnejši predstavniki slovenskega thrasha Lintver ter Moshead, madžarski black/death otožneži Mors Silens, brutalni toni bivših držav ex-YU Defiant, hrvaški socio-politično obarvani heavy metalci Kamäradi, lokalni mladci Life on display, prvaki ‘’Trbovskiga’’ hardcora Trifail, brežiške grind legende Dickless Tracy in poljski deathgrinderji I refuse,« pravijo na društvu Cahn.
Karte so na voljo na spletni strani On-parole. Kampiranje in parkiranje sta brezplačna. Poleg glasbenega vikenda so obiskovalci vabljeni tudi na tradicionalno zasavsko kuhinjo in pivo. Za festival zbirajo tudi donacije na spletnem naslovu https://www.pomagajmo.io/…/glasba-lahko-spremeni-svet
V Zasavju se rudarska panoga resda nezadržno poslavlja, a Zasavci 250-letne zgodovine ne bodo kar tako prepustili pozabi in zgodovini. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju je že več obeležij knapovske preteklosti, ki bodo ohranjala spomine za zanamce. Pravkar so zaključili z letošnjim, že šestnajstim tekom po podzemnih rudniških rovih med Trbovljami in Zagorjem. Osem kilometrov dolg izziv 200 metrov pod zemljo za ljubitelje adrenalina na polno živi in vsako leto se ga udeležujejo obiskovalci z vseh delov Slovenije in tudi iz tujine.
Moške premagale že na površju Letošnji Jamatlon je prvi, ki se ga je udeležilo več ženskih tekmovalk kot moških tekmovalcev. Od skupno 164 prijavljenih je pot z ovirami od trboveljskega Ajnzerja do hrastniškega rova Barbara preteklo 92 žensk. Ne glede na to, ali gre za bolj ali manj nežni spol in ne glede na velikost, starost in drugo, so ovire pri premagovanju kilometrov pod zemeljskim površjem enake za vse. Z vodo in blatom zalita pot, namensko pripravljeni jaški in rovi, skozi katere se je treba splaziti, lesene pregrade in ograje, ki jih je treba preplezati ali preskočiti, tek navkreber, navzdol in po ravnem… je le nekaj pasti, ki so postavljene s strani organizatorjev in Perkmandeljca za otežitev dosega cilja. Vzdolž celotne proge so prisotni tudi rudarski reševalci, tudi zdravnik je na voljo. Doslej so progo sicer osvojili še vsi udeleženci, četudi je trajalo dalj časa kot so mislili. Poleg reševalne službe je vedno prisoten tudi neugnani Perkmandeljc, od katerega so tekači deležni pospeškov z desko po zadnji plati.
Pod zemljo tepeni, zunaj ošvrkani z jezikom Tepežkanje je sicer del tradicionalnega dogajanja pod zemljo. Krstitev zadnjic je običaj za novince, ki stopijo v podzemno Perkmandeljčevo kraljestvo. Škratovega nabritega jezika so deležni tudi ob prihodu iz jame. Na podelitvah priznanj namreč ne gre brez njegovih komentarjev. Eni izmed upehanih ekip, ki so zamazane prišle iz jame, je denimo navrgel da bi se pa ja lahko malo zrihtali in obrili, preden pridejo na oder. Ker je letos veliko priznanj šlo udeležencem iz Trbovelj, je takoj pokomentiral, da je to logično. »Saj ne morejo nagrade drugam. Trbovci smo une smotane od nas dali čez hrib v Hrastnik, une še bolj smotane pa v Zagorje,« je razložil na podelitvi in požel gromek smeh udeležencev. Tradicionalno merjenje moči tekmovalcev je tudi igra met bata škornja čez glavo v kuolm kišto. Metalci s hrbtom obrnjeni proti lesenemu zaboju čez glavo od nekaj metrov proč ciljajo zaboj s škornji, kar sicer ni ravno najbolj lahka stvar. Udeležence so pogostili tudi z eno najbolj značilnih zasavskih knapovskih jedi, grenadirmaršem. Zanje so zmes testenin in krompirja s čebulo s slanino ali brez pripravile članice trboveljskega turističnega društva. Lansko leto so v pripravi grenadirmarša zmagale na tekmovanju udeležencev iz Zasavja in od drugod.
Kure, loleki, fuzetli in pir Pik as oziroma najbolj izkušen udeleženec je letos Martin Hanžič iz ekipe Trbouskih 196. Domfrca, najbolj izkušena udeleženka, je bila Cvetka Medvešek (Čarlijevi angelčki). Lerhajer (najmanj izkušen udeleženec) je postal Alex Cizelj (Iz jame na dva pira), Lerhajerka (najmanj izkušena udeleženka) pa Kim Košir (Khazad-Dum). Naziv Krajcnga (udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja) je tokrat pripadel Bovčanu Kristjanu Cizlju iz ekipe Iz jame na dva pira. Jamska kura (najbolj simpatična udeleženka) je postala Saša Seme iz ekipe Jamski močeradi. Luftrajder (najbolj simpatičen udeleženec) pa Boštjan Ramšak iz ekipe Knapouska loleka. Najbolj izviren naslov ekipe je po mnenju organizatorjev izbrala ekipa Iz jame na dva pira. Nagrajeni so bili z nazivom Ohter prtija. Nagrade za izvirna imena so prejele še ekipe Fuzetli, Gastropodo Cavus Turbo, Kukci in Mrzim brkove. Moška ekipa slednjih je sicer vsa imela brke. Za najbolj srčno ekipo je bila izbrana ekipa Lučke frajle. Pripadel jim je naziv Herc šafla. Dritl kumarati ali najbolj tovariška ekipa je postala ekipa Mušketirji. Hoznšajzerja ali najbolj prestrašenega udeleženca je izbral Perkmandeljc. Naziv je prejela Katarina Pajer Povh iz ekipe Povhci. Tokrat so podelili še posebno nagrado. Prejela sta jo Gabrijela Brecl in Ažbe Janežič iz ekipe Šajn brajt, ki sta v jami svetila, saj sta imela pod majico novoletne lučke. Nagrade je skupaj s hrastniškim županom Markom Funklom podeljeval Ježkov nagrajenec Vlado Poredoš iz skupine Orlek, letošnji častni pokrovitelj pa je bil gospodarski minister Matjaž Han.
Foto: ČZ, Branko Klančar, Nec Mrežar in Valentina Orter
Svetniki in svetnice občinskega sveta občine Zagorje so soglasno podprli predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o letošnjih dobitnikih najvišjih občinskih priznanj. Naziv častnega občana bo letos dobil slikar Nikolaj Beer, podelili pa bodo še štiri zlate plakete. Letošnji dobitniki so Marjeta Hribar, Nogometni klub Zagorje, Jernej Kovačič in Sandi Grčar. Slavnostna seja bo 3. avgusta v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje.
V soboto in nedeljo bo na Društvu prijateljev mladine Trbovlje potekalo usposabljanje za animatorje društva v poletnih mesecih. Animatorji bodo sodelovali na poletnih počitniških dejavnostih in letovanjih, ki jih za otroke pripravlja društvo. Usposabljanje bosta vodila Nataša Pavlovič, univ. dipl. socialna delavka in Dejan Smuk, mladinski delavec, oba prav tako siceršnja dolgoletna prostovoljca trboveljskega društva. Udeležba je brezplačna in vsak sodelujoči za pridobljeno novo znanje prejme tudi potrdilo. Animatorjem usposabljanje omogoča tudi nove izkušnje in prijateljstva, znanja, praktične kompetence, potrditev poklicnega usmerjanja, pomoč pri vodenju skupine in koristno preživeto poletje.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila včeraj tradicionalna prireditev vpisa najboljših osnovnošolcev in srednješolcev v zlato knjigo. V Zagorju so zlato knjigo sicer prvič odprli leta 1977 in od takrat se je do konca lanskega šolskega leta vanjo vpisalo 1854 imen. Od včeraj dalje je bogatejša še za 46 imen, kar pomeni, da je v njej vpisanih natanko 1900 imen učenk in učencev, ki so vsa leta šolanja zabeležili odlične uspehe.
Iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake se je včeraj v zlato knjigo vpisalo 13 devetošolk in devetošolcev, ki te dni zaključujejo šolanje na osnovni šoli, iz OŠ Toneta Okrogarja 12, največ pa jih je bilo iz OŠ Ivana Skvarče, saj se je v knjigo vpisalo 19 učenk in učencev. Iz Srednje šole Zagorje sta na novo vpisani dve dijakinji zaključnih letnikov. Zbrane je najprej nagovoril župan Matjaž Švagan, ki jim je položil na srce, da naj, kamorkoli jih bo zanesla pot, nikoli ne pozabijo na svoje zagorske korenine, nato pa jim je izročil darila. Tudi tokrat so zlati učenci dobili pisala z vgraviranim lastnim imenom in priimkom.
V Trbovljah so v Delavskem domu organizirali prvo srečanje tako imenovanih postcrosserjev v Sloveniji. Gre za slovenske člane sicer mednarodne skupine ljubiteljev poštnih razglednic, aktivnosti, ki je vse bolj priljubljena tudi pri nas. Člani si bodisi doma bodisi v tujini dopisujejo z razglednicami različnih motivov, oblik, z dodanimi nalepkami, okrasnimi lepilnimi trakovi in najrazličnejšimi poštnimi znamkami. Postcrossing je portal za pošiljanje razglednic, ki deluje od leta 2005 in na zanimiv način združuje člane z vsega sveta. Delovanje je precej preprosto. Registriran postcrosser preko portala dobi naslov drugega, naključnega postcrosserja in mu pošlje razglednico. Nanjo poleg svojega sporočila napiše še ID razglednice, številko, ki jo je prejel poleg naslova prejemnika in s katero prejemnik prejeto razglednico lahko registrira. Za vsako registrirano razglednico je tudi pošiljateljev naslov dodeljen nekemu drugemu postcrosserju na svetu, ki mu pošlje razglednico. Kljub temu, da delovanje portala temelji na naključnosti, omogoča tudi medsebojne neposredne kontakte uporabnikov za izmenjavo razglednic izven registriranih izmenjav in tudi za dopisovanje.
Tudi verzi Kljub pravilom, ki jih skupina uporabnikov mora imeti in se upoštevajo, je dejavnost postcrossinga zanimiva. Za sam motiv razglednic denimo sistem določa kar najmanj pravil kot mogoče. Dolžina in vsebina sporočil sta različna in večinoma prepuščena idejam pošiljateljev. Tudi želje dopisovalcev so različne. V sam portal na profile lahko napišejo kaj več o sebi, o naravi razglednic, ki si jih želijo in podobno. Tudi sporočila na razglednicah so različna. Nekateri dopisovalci so kratki in jedrnati, drugi napišejo kaj več o sebi in podobno. Praviloma oziroma predvsem so sporočila v obliki tekstov, nekateri napišejo tudi kakšen verz. Kljub žrebu udeleženec ni dolžan poslati razglednice, tudi odpisati ne. Tudi prejemnik ne ve, da, kdaj in od koga bo dobil razglednico, kar pomeni še dodatno prijetno presenečenje. Na prvem slovenske srečanju postcrosserjev je bila tudi Mateja Čuk s Primorske. V postcrossingu sodeluje od leta 2020. Pridružila se je na pobudo prijateljice in si pošto izmenjuje z dopisovalci iz tujine. »Pri nas je to v bistvu kar drag hobi, če primerjamo s tujino. Znamka za prednostno pošto stane 2,53 evrov, v Nemčiji na primer enaka storitev in način pošiljanja staneta manj kot evro,« pravi. Prejete razglednice sama hrani, ima jih preko 200. »Sem tip dopisovalke, ki ima rada, da je na prejetih razglednicah napisanega kaj več, kot le klasično na kratko Postcrossing pozdrav in podobno. Tudi sama prejemnikom napišem kaj več. Z dopisovalko iz Francije sva postali že redni pošiljateljici in načrtujeva tudi osebno srečanje,« doda.
Za trboveljsko srečanje poseben žig in razglednica V Sloveniji je trenutno registriranih 1155 postcroserjev. Število poslanih razglednic s slovenskim ID-jem presega 223000, število prejetih iz vseh držav sveta pa 225000. Statistika se vodi tudi z lestvico prvih 10 najbolj aktivnih članov, v Sloveniji je trenutno po številu poslanih razglednic na prvem mestu uporabnik z 10156. Prva slovenska razglednica (SI-1) je bila poslana julija 2005 v ZDA, kamor je prispela po 11 dneh. Po številu poslanih razglednic vodi Nemčija z 59230 registriranimi člani in 12294389 poslanimi razglednicami, sledita ZDA (74831 članov in 8667679 poslanih razglednic) in Rusija (114449 članov in 8433710 poslanih razglednic). Slovenski postcrosserji so po številu poslanih razglednic na 39. mestu na svetu. Za prvo srečanje slovenskih postcrosserjev v Trbovljah sta bila izdani tudi posebna razglednica in znamka. Razglednica avtorja Alana Kosmača ima motiv trboveljskega rudarskega junaka Prometeja, prav za to priložnost pa so izdali tudi poseben poštni žig. Postcrosserji v Sloveniji razmišljajo tudi o kakšnem formalnem združenju. Trenutno se bolj kot k ustanovitvi društva nagibajo k ideji o ustanovitvi posebne, tematske skupine znotraj katerega od filatelističnih društev.
