V Zagorju z današnjim dnem začenjajo z letošnjimi prireditvami v sklopu občinskega praznika.
Objavljamo zloženko, s katero Občina Zagorje vabi na druženja.

Zaradi slabega petkovega vremena je uradno odprtje Športnega parka Proletarec v Zagorju prestavljeno na danes.
Prireditev, napovedana ob 19. uri, bo v vsakem primeru. Če bo vreme tudi nocoj slabo, bo prireditev v športni dvorani Zagorje.
Športni park bo otvorila kapetanka evropskih prvakinj v košarki U18 Lea Bartelme.

Foto: ČZ

Na industrijski cesti pod trboveljsko Lakonco je nekaj metrov naprej od nogometnega igrišča na Žabjeku v smeri proti križišču za Retje posledično močnim nalivom zalit približno 20 metrov dolg del vozišča. Večina vode je na strani ceste, po kateri se vozi proti križišču na vrhu Žabje vasi in naprej proti bivšemu ribniku. Voda na cestišču sega skoraj do robnika pločnika na nasprotni strani.
Zaradi širine in količine naplavljene vode je potrebna previdnost in počasna vožnja. Zaradi naleta spričo siceršnje hitre vožnje na tem predelu, količine vode in slabe preglednosti obstaja nevarnost nesreč in poškodb.

Foto: ČZ

Tudi v Zasavju rastlina ambrozija ni neznanka ali nekaj novega. Ta vrsta rastline se je tudi tod že razrastla, kljub temu in nevarnostim, ki jih prinaša, pa jo še vedno na splošno poznamo premalo.
Žvrklja, kot je tudi poznana omenjena tujerodna rastlina, ima okrog 40 znanih vrst, izmed katerih naj bi iz Sredozemlja izvirala le morska ambrozija. Ambrozija je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih in prodnih rastiščih, tudi umetno spremenjenih, kot so cestne bankine, železniški nasipi, pojavlja se tudi na travnikih, gredah in njivah. Glavna škodljivost ambrozije je pelod. Tega raznaša veter in je za ljudi izjemno alergen. Težave ljudem lahko povzroča tudi relativno daleč od rastišča. Rastlina je nevarna še dodatno tudi, ker jo marsikdo lahko zaradi podobnosti zamenja s praprotjo ali katero drugo rastlino. Najbolj znana med ambrozijami je pelinolistna, ki zadnje četrt stoletja zaradi agresivnega širjenja velja za zelo invazivno, tudi v Sloveniji. V Evropi v kmetijstvu povzroča škodo in stroške.

Slovenija zatira širjenje ambrozije z odstranjevanjem in uničevanjem, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm, pri čemer je nadvse oziroma najbolj pomembno, da še ne cvetijo. S tem preprečimo oddajanje cvetnega prahu v okolico in razvoj semen. Pri večjih rastlinah in večjih površinah morajo uporabljati mehanske ter kemične metode zatiranja. Pri odstranjevanju je potrebno uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal. Rastlina je velika nadloga za bolnike z astmo. V sosednjih državah že ugotavljajo pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene.
Rastišča lahko vsakdo prijavi pri Fitosanitarni inšpekciji inšpektorata RS za kmetijstvo. Od leta 2010 je v Sloveniji sicer v veljavi celo Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije. Ta določa, da morajo lastniki zemljišč rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Posamezniku, ki po opozorilu inšpektorja s svojega zemljišča ne odstrani ambrozije, grozi finančna kazen. Pred ambrozijo moramo paziti tudi hišne in domače živali.

Foto: ČZ

V ponedeljek bo z delom pričel novi direktor občinske uprave občine Zagorje ob Savi. To je mag. Borivoj Grden, 52-letni magister znanosti z Mlinš.
Svojo poklicno pot je začel v gospodarstvu in je kot diplomirani inženir strojništva deloval na vodilnih delovnih mestih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Delo direktorja občinske uprave bo opravljal v 5-letnem mandatnem obdobju.

Foto: ČZ

Zagorska gospodinjstva bodo v teh dneh v nabiralnike prejela brezplačno zloženko s programom prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Tudi tokrat so številni organizatorji pripravili več kot 70 prireditev za vse okuse, prve prireditve pa se bodo začele že prihodnji teden.
Osrednja slovesnost bo letos 3. avgusta, na njej bodo podelili najvišja občinska priznanja. Naziv častnega občana bo letos dobil slikar Nikolaj Beer, podelili pa bodo še štiri zlate plakete. Letošnji dobitniki so Marjeta Hribar, Nogometni klub Zagorje, Jernej Kovačič in Sandi Grčar.
Že nekaj časa pa so znani tudi izvajalci na največjih dogodkih – Noči pred nočjo in na Zagorski noči. Pri slednji je sicer prišlo do spremembe – kljub dogovoru, da 5. Avgusta nastopi Crvena jabuka, je skupina svoj nastop odpovedala. Namesto nje bo tako koncertiral Jan Plestenjak, isti večer pa bodo zbrane na osrednjem prizorišču zabavali še Uroš Ržišnik z bandom, Hard Division in Nina Pušlar. Na prizorišču pri tržnici bodo za zabavo skrbeli člani ansamblov Za ka pa ne in Calypso. Na Noči pred nočjo, 4. avgusta, pa bodo obiskovalce zabavali: domača skupina Revolve, Big band Zagorje z Matevžem Šaleharjem – Hamom in Petar Grašo.

Foto: ČZ

Društvo RMED Srečno Zagorje je letošnji dan rudarjev praznovalo skupaj s svojim desetim rojstnim dnevom. Društvo je eno tistih v Zasavju, ki ohranja spomin na rudarsko panogo, ki je močno zaznamovala zasavske doline. Predsednik društva Franci Brinovec je pozdravil stanovske kolege, četo uniformiranih rudarjev, člane društva RMED, predstavnike sorodnih društev, Zagorjane in vse, ki so s svojo prisotnostjo izrazili spoštovanje do rudarske dediščine in med njimi tudi podžupana Mitjo Adamljeta, govornika na prireditvi. Častna gosta sta bila rudar in pesnik Maks Marinčič ter rudarski inženir, izredni profesor in tudi pesnik Emil Eberl. Prisluhnili so njuni poeziji Ogrevanje in Zaton knapovščine v izvedbi recitatork Metke Šum in Maje Malovrh Repovž.

Slavnostni govornik je bil Borut Flisek, prvi predsednik društva. Dan rudarjev je sicer obeleženje spomina na tri dnevno gladovno stavko, ki so jo začeli rudarji v jami Kotredež in se je hitro razširila na vse jame po Sloveniji ter tudi v druge gospodarske panoge. Takrat je v jamah ostalo 2500 rudarjev, pridružili so se jim tudi delavci na dnevnem kopu in v rudniških delavnicah. Delali so le tisti, ki so skrbeli za rudniške naprave, brez katerih bi bilo lahko ogroženo življenje rudarjev. Že naslednji dan so bile zaprte vse trgovine in gostilne, saj so nemogoči delovni in življenjski pogoji, ki so se iz dneva v dan še slabšali, pestili prav vse delavce. V tej gladovni stavki so rudarji vztrajali v jami tri dni brez vsakršne jedi in okrepčila razen vode.

Ohranjajo tradicionalne knapovske običaje
V društvu ohranjajo tudi tradicionalni stanovski skok čez kožo. Ta izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih sprejemali novince. V preteklosti se je mlad rudar pokazal v svoji spretnosti in pogumu, ko je preskočil odprtino jaška. Z leti je skok čez kožo zamenjal skok čez jašek. Koža je poseben kos usnja, ki so ga imeli rudarji opasanega z jermenom in jim je služil pri spuščanju po drčah v jamske prostore in jih je tudi varoval pred vlago. Ker so danes jame v Zasavju že vse zaprte in ni več mladih rudarjev, so med častne skakalce povabili tiste, ki so vsak na svoj način prispevali košček v mozaik slovenske in zasavske knapovščine. Letos so tako v častni rudarski stan na 9. častnem skoku čez kožo skočili Emil Eberl, Aljaša Urbanija, Sonja Meterc in Miran Kokole.

Foto: RMED

V Zagorju so po zaključku ulične razstave o življenju in delu dr. Janeza Drnovška postavili novo. Tokrat je tematika razstave na prostem ob glavni cesti med krožiščem in Sparom slikarska kolonija Izlake – Zagorje, ki je v slovenskem prostoru sicer postala ne le tradicionalna, ampak na svoj način tudi že legendarna.
Razstava časovno sovpada z letošnjo slikarsko kolonijo, ki beleži zavidljiv rojstni dan. Tokratna je namreč že šestdeseta. Razstava prikazuje zgodovino kolonije, ki se je začela leta 1963, ko je nekaj slovenskih likovnih razumnikov sklenilo, da bodo po južnem in vzhodnem vzoru tudi v Sloveniji ustanovili večdnevno slikarsko druženje.

Najstarejša v srednji Evropi
Zagorska slikarska kolonija je sicer danes najstarejša tovrstna v srednji Evropi. Že takoj na začetku delovanja so bili postavljeni dokaj visoki standardi v zvezi z izborom umetnikov, ki so bili vabljeni k sodelovanju, kar velja še danes. Zato ne preseneča podatek, da je bilo od leta 1964 do danes med slovenskimi udeleženci kolonije kar 32 takšnih, ki so bili nagrajeni z najvišjo kulturno slovensko nagrado, Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada na področju likovne umetnosti. Vsebina razstave so foto reprodukcije del Prešernovih nagrajencev. Na ogled je 18 del, ki so vsa razstavljena na ogled tudi v galeriji Weinbergerjevi hiši, kjer ima sicer sedež in atelje tudi kolonija. Med drugim so na ogled avtorji, kot so Zvest Apollonio, Mirsad Begić, France Slana in drugi.
Postavljeni panoji so rezultat selekcije izmed skoraj 1000 enot velike zbirke kolonije. Vsi doslej nagrajeni slikarji na razstavi niso prisotni, zaradi števila panojev in velikosti prostora to žal ni mogoče. Ključ izbire in odločitve katera dela bodo prikazana na panojih sta naključna, sledili so predvsem kronološki starosti iz obdobja od leta 1964 do 1970. Razstavljenih je 5 udeležencev iz Slovenije in 6 iz tujine oziroma iz Italije, Izraela, Bostne in Hercegovine ter s Kitajske.

Doslej so na kolonijah v Zagorju sicer gostili 32 slikarjev nagrajencev oziroma skupno 290 slikarjev oziroma 515 udeležencev. 103 so prišli iz tujine, 187 iz Slovenije. Iz tujine je bilo največ udeležencev iz Italije (36), Nizozemske (28), Srbije (27), sledijo Nemčija, Makedonija, Poljska, Hrvaška, Avstrija, Španija, Japonska, Švedska, po en gost je bil iz Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Indije, Madžarske in Švice.

Foto: Občina Zagorje