Na slovitem gradu Bogenšperk nad Litijo je okroglo obletnico praznovala znamenita Valvasorjeva konjenica. Letos mineva 30 let od ustanovitve društva, ki je nastalo v počastitev 300-letnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja. Konjeniki poslanstvo opravljajo na različne načine po vsej Sloveniji. Začetki tradicionalnih pohodov in taborov segajo v čas ustanovitve društva. Prva, na katero so se odpravili, je bila pot, ki jo je Valvasor z gradu Bogenšperk do Cerkniškega jezera jezdil nekaj desetkrat. Pohod konjenice leta 1993 sicer velja za začetek slovenskega konjeniškega druženja in temelj vsem bodočim konjenicam v Sloveniji. Valvasorjeva konjenica je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ljubiteljsko razvija in pospešuje konjeništvo ter promovira Valvasorja. Organizira in sodeluje pri kulturnih in turističnih prireditvah, udeležuje se koncertov, pogrebov, porok, obiskuje in navezuje stike s sorodnimi društvi in ustanovami v Sloveniji in tujini. Izvaja konjeniške pohode po poteh, ki jih je v času svojega življenja prehodil Valvasor ter se udeležuje tudi pohodov, prireditev, turnirjev in tekmovanj drugod.
Samo tabori
Večdnevno popotovanje od tri do sedem dni v obliki pohodov ali taborov konjenica izvaja tradicionalno vsako leto 25. junija. Obiskujejo kraje, kjer je ustvarjal ali o njih pisal Valvasor. Še posebej odmevno je bilo dvanajsto popotovanje do knežjega kamna pri Celovcu, kjer so več kot sedemsto let ustoličevali karantanske kneze. S tem popotovanjem je konjenica obeležila vstop Slovenije v EU. Ker so dolge poti izčrpavajoče za jahače in konje so se odločili, da spremenijo sistem in da začnejo s tabori. Tudi teh imajo vsako leto nekaj.
Konjenica ima kodeks etičnega obnašanja in uporablja razpoznavne znake ter simbole, ki so grb v ščitu z napisom Valvasorjeva konjenica, znak, prapor, himna ter posebna oblačila in oprema. Zanimive so tudi svečane uniforme, ki jih imajo. Za časa Valvasorja niso poznali takih srajc in jim je kustosinja izdelala srajce in jopiče po ideji na osnovi razpoložljivih informacij o preteklosti na Bogenšperku. Na slovesnosti ob 30-letnici društva so prvič javno zapeli tudi pesem, posvečeno Valvasorjevi konjenici, ki velja za njihovo himno, podelili so priznanja in zahvale dolgoletnim članom ter tistim, ki pomagajo društvu. Poleg glasbene skupine so nastopili tudi mladi kitaristi in plesna skupina Bizoni in bizonke. Na prireditvi sta spregovorila tudi župana Litije in Šmartnega pri Litiji.
Vitez za vse
Eden od članov, ki je pri konjenici že od samega začetka, je tudi David Gregorčič iz Trbovelj. Dokler mu ni ponagajalo zdravje, je tudi sam jahal, ves čas je član upravnega odbora, zavihal je rokave za vsako stvar, kjer je bilo potrebno. Izdeloval je tudi pokale in pripomočke za konjeniške igre, ki so jih na društvu prirejali vsako zadnjo avgustovsko nedeljo 15 let na Bogenšperku v drevoredu. Moški in ženske so se posamično in ekipno pomerili v udarjanju vrtečega viteza, metanju zvezde v tarčo, metanju sulice in sekire v tarčo in streljanju z lokom med galopiranjem. Ekipe so štele po 3 člane, najboljših 15 se je na koncu pomerilo še posamezno. Gregorčič je izdelal vrsto pokalov iz starih konjskih podkev v zlati, srebrni in bronasti barvi. Izdeloval je tudi sulice in sekire, s katerimi so tekmovali. Na svečanosti ob okroglem rojstnem dnevu društva je na ogled postavil koledarje, ki so jih izdali vsako leto. V društvu ima sicer naziv viteza.
Foto: ČZ