V zasavski bolnišnici so uradno zaključili dva uspešna projekta. Pridobili so nov aparat magnetne resonance in novo kuhinjo. »MR je bila dolgoletna želja in potreba zasavske regije. Lansko leto se je ponudila priložnost z evropskim programom, ki je omogočil sredstva. Investicija je sedaj uspešno zaključena. V avgustu je v sklopu protokola nekaj dni tudi že poskusno delovala. Izdelovalec tako napravo na ta način tudi preizkusi. Aparat je sicer iz najsodobnejše serije, ima zelo močna diagnostična orodja. Za začetek je predvideno delo v eni izmeni. Kljub kadrovskim težavam smo uspeli zagotoviti dovolj sodelavcev za to. Čim prej ko bo mogoče bomo poskusili delovanje razširiti na dve izmeni. Stanje in potrebe so takšne, da je to smiselno in potrebno,« pravi direktor Marjan Podgoršek.

Na preiskave nič več drugam
Najvažnejša pridobitev aparature, ki je diagnostična tako za ambulanto kot hospital je, da omogoča vrsto različnih preiskav. Naročanje se je že začelo, na voljo je tudi za bolnike od drugod, ne le iz Zasavja. Z aparaturo MR zasavskim pacientom odslej na preiskave ne bo več treba hoditi drugam. Glede na to, da so geografsko najbližje sicer bolnice z MR v Celju, Ljubljani in Brežicah, bodo za paciente stvari odslej olajšane in prihranjen čas.
Velika pridobitev je tudi nova kuhinja, ki omogoča veliko bolj učinkovito, hitrejše in za kuharje udobnejše delo. Kuhinja dnevno pripravi tudi po 100 zajtrkov, kosil in večerij, pri čemer gre zdravstveno tudi za različne jedilnike, novi prostori pa bodo vse to olajšali in tudi pospešili. S težavo kuhinje se je bolnica soočala več let. Dosedanja je bila že neustrezna in zastarel tudi kanalizacijski sistem stavbe, ki šteje že več kot 100 let. Prenova je zaradi tega bila precej bolj kompleksna. Kuhinja je skoraj pol leta vmes obratovala tudi na drugi lokaciji, k sreči pa ni bilo kakšnih velikih zastojev.

Še nekaj želja
»Nova MR pomeni krajše čakalne dobe, ima bolj natančno diagnostiko. Gre za enega od štirih novih aparatov, ki jih bolnišnica prejema v okviru projekta medicinska oprema za bolnišnice. Enako pomembna je bolnišnična kuhinja. Ima zelo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov. Kakovostna prehrana je pomemben del zdravljenja in okrevanja pacientov,« je med drugim povedala sekretarka zdravstvenega ministrstva Tea Košir.
Obe naložbi sta financirani iz evropskih sredstev v višini 1,6 in 1,7 milijona evrov, državni proračun pa zagotavlja še dodatnih 15 % vrednosti investicije. Pri MR so bila potrebna še pripravljalna gradbena dela v višini 225 tisoč evrov. V bolnišnici si za naslednji projekt želijo sobo za sterilizacijo. »Predvidena je zraven MR. Pripravljen je že prostor, tudi izrisan načrt. Želja je tudi povezovalni hodnik med dvema glavnima vhodoma, kar bi bilo za paciente veliko lažje in veliko bolj funkcionalno,« še doda Podgoršek. Bolnišnica je v okviru projekta že prejela mamograf in ultrazvočni aparat, v kratkem pa bo prejela še kirurški stolp.

Foto: ČZ in SB Trbovlje

Turistično društvo Ruardi je v sodelovanju s krajevnima skupnostma Jože Marn in Franc Farčnik ter VDC Zasavje uspešno izvedlo 18. tradicionalni Skok čez kožo. Prireditev je potekala v okviru praznovanja zagorskega občinskega praznika ter praznikov obeh sodelujočih krajevnih skupnosti.
Perkmandelc vabi v svojo deželo je ena od oblik ohranjanja spomina na rudarstvo v Zasavju za nove rodove. Vsako leto v Selu pri Zagorju pripravijo zabavno srečanje, povezano s staro knapovsko šego sprejema v častni rudarski stan. Tudi letos so se med drugim pomerili v nogometu in različnih igrah. Na igrišču se je najbolj izkazala ekipa OCTA iz Hrastnika, ki je osvojila turnir in prehodni pokal. Turnir se je zaključil z Ekshibicijsko tekmo med ekipama Farčnikova : VDC Zasavje, na kateri sta se za žogo podili tudi aktualni uradno najlepši Slovenki Miss Slovenije Elin Kos in prva spremljevalka Taja Kac.
Obe missici sta se med 16 ekipami pomerili tudi v metanju premoga v hunt. Navdušila je ekipa osnovnošolcev Grozdje-Farčnik, ki je za ekipama Trio adijo in Torpedo zasedla 3. mesto. Pred kulturnim programom se je zaključil Perkmandelčev pohod. V kulturnem programu sta sodelovala Pihalni orkester SVEA in MePZ Ladko Korošec, po uradnem delu so za zabavo skrbeli Vražji muzikanti. Dogodku se je pridružil tudi direktor občinske uprave Matej Drobež, ki je nagovoril zbrane obiskovalce. S skokom čez kožo, ki ga je vodil starešina Stane Stanič, so v rudarski stan stopili domačini Ivan Sopotnik, Edvard Tekavčič, Zdenka Resnik, Hedvika Kovač, Peter Lenart in Domen Pociecha, pridružili pa sta se jim tudi missici. »Prisegam, da bom spoštoval tradicijo rudarjev, ki so pod zemljo pomagali drug drugemu in si bili tovariši v dobrem in slabem tudi, ko so prišli na površino. Uporabljal bom pozdrav Srečno!« je zapriseglo vseh osem kandidatov, skočilo in tradicionalno zapečatilo prisego z vrčkom piva.

Foto: osebni arhiv

Prostovoljno gasilsko društvo Hrastnik je podpisalo pogodbo za dobavo novega gasilskega vozila Mercedes-Benz Atego 1530 AF 4×4 (GVC-1). Vozilo pomeni pomembno okrepitev pri opremljenosti in operativni pripravljenosti gasilcev ter njihovem učinkovitem posredovanju ob požarih in drugih intervencijah.
Vozilo ima 16,8 tone skupne mase in 220 kW motor. Opremljeno bo s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, stalnim štirikolesnim pogonom ter 3000 litrskim rezervoarjem za vodo. Za zahtevnejše terenske razmere ima tudi zaporo diferenciala na sprednji in zadnji osi, prednje in zadnje parabolične vzmeti. Gasilskim operativcem bo na voljo sodobna gasilska oprema, med drugim cevi, ročniki, armature, gasilniki, navijak z VT-cevjo in ročnikom ter oprema za delo s penilom. V vozilu so tudi ročno orodje, oprema za delo z električnim vitlom, izolirni dihalni aparati, rezervne tlačne posode, reševalne maske, elektroagregat ter izpihovalec.

Skupna vrednost vozila z nadgradnjo je 452.340 evrov. Rok za dokončanje in dobavo vozila je 7. junij 2027.
PGD Hrastnik bo tako dobilo sodobno in zmogljivo vozilo, prilagojeno zahtevnim intervencijam, s čemer se bo še dodatno izboljšala varnost občank in občanov ter pripravljenost gasilske službe za ukrepanje v občini in širše.

Foto: Občina Hrastnik

Prebivalci Šentgotarda na Občino Zagorje že nekaj časa naslavljajo pritožbe zaradi ceste Čemšenik – Trojane. Cesta je edina, ki po tamkajšnjih hribih pelje skozi krajevno skupnost. »Že dlje časa se srečujemo s kritičnim stanjem, po njej vsakodnevno vozi tudi kombi s šolskimi otroci in avtobusi, ki prevažajo otroke v CŠOD Prvine. Občina je postavila znak za omejitev hitrosti 30 km/h, ampak se glede na stanje ceste tudi ni možno voziti hitreje. Cesta je v zelo slabem stanju. Polna lukenj, poškodb in nevarnih odsekov. Kljub večkratnim opozorilom in poročanju o stanju Občina do danes ni ustrezno ukrepala,« opisuje krajan Marcel Ferme in dodaja, da je pravi čudež, da še ni prišlo do hujše nesreče.
Ob omenjeni cesti desetletja stanuje tudi Goti Ferme, ki pozna tudi zgodovino vse od izgradnje. »Po mojem spominu je bila narejena pred 40, 45 leti. Pozneje je bila narejena baypass cesta po dolini, po kateri je malo bližje, a po njej ne morejo iti avtobusi iz tiste smeri zaradi klanca. Zato gredo tudi vsi avtobusi tudi za vse obšolske dejavnosti po cesti, o kateri govorimo. Dvakrat dnevno pobirajo otroke tudi za šolo na Izlake in nazaj. Štirikrat dnevno tu vozi na Vransko otroke tudi kombi. Cesta je sicer v celoti v lasti zagorske občine, čeprav je tu tromeja med občinami,« pravi.

Zgradili skupaj
Po njegovem pripovedovanju ceste ni zgradila zagorska občina, ampak delno sofinancirala. »Kakšnih 20 % potrebnega denarja smo zbrali krajani. Največ zaslug za to sta imela moj oče in stric. Zanimivo je, da smo z vztrajanjem imeli prej asfaltirano to cesto, kot pa iz Šentgotarda sem. Izdatna je bila tudi pomoč Litostroja, ki je imel tudi velik interes, saj so s teh koncev k njim v službo hodili zelo pridni delavci« se spominja. Da je cesta danes v takšnem stanju, je posledica predvsem težkega prometa. Poleg osebnih vozil, traktorjev,… vozijo po njej tudi tovornjaki in kamioni. »Med drugim s čemšeniške strani prevažajo tudi les. Taki kamioni imajo tudi po 50 ton teže. Zdaj zaradi stanja na vozišču vsake toliko kdo pride s kamionom peska, ga strese in to je vse. Prvo deževje pa ga nato odnese in je spet isto. Predlagali smo tudi, da nam dajo pesek in bomo sami polnili luknje, a so nam rekli, da tega sami ne moremo delati,« doda.
Pravi, da so krajani večkrat pozivali Direkcijo za ceste in tudi Občino Zagorje da uredijo cesto za normalni in neoviran promet. »Absurdno se mi zdi tudi, da je stanje takšno in toliko časa kljub temu, da ta del Slovenije ni zapuščen. Ni propadajočih kmetij in podobno, kar precej nas živi tu. Vsaj sedem ali še več samostojnih podjetnikov je tudi, ki imajo tu sedeže podjetij, čeprav imajo prostore tudi v dolini. Glede stanja same ceste pa je absurd, saj ni recimo treba delati novega odvodnjavanja in podobno ampak le temeljito obnoviti cestišče in asfalt na površju,« pristavi.

Večina cest obnovljenih
Občina Zagorje na problematiko in očitke odgovarja, da ne drži, da 35 let ni bilo vlaganj. V cestne odseke na tem delu zagorske občine vlagajo od leta 1991, tudi v predmetno cesto in javno pot. »Na odseku od bivše regionalne ceste na Trojanah do table za Šentgotard je bila cesta preplaščena v skupni dolžini tudi po ozemlju občine Lukovica s sredstvi občine Zagorje pred letom 2004 in kasneje s strani občine Lukovica na njihovem delu saniran plaz. Na odseku od table do odcepa za cerkev v Šentgotardu je bila cesta rekonstruirana v letu 2005-2006. Na odseku od odcepa za cerkev do Cukjatija v letu 2006-2007. Na odseku od Jelenovega grabna proti Limovcam na LC Zaplanina–Ovčje jame je bila leta 2013 izvedena stabilizacija plazu in rekonstrukcija ceste v dolžini 357 m. Na odseku Cukjati – Jelenov graben je bila izvedena rekonstrukcija lokalne ceste leta 2017. Na odseku Ovčje jame v dolžini 100 m sta bili izvedeni dve stabilizaciji posedkov kamen v betonu v letu 2019. Odsek javne poti proti naselju Limovce v dolžini 445 m je bil rekonstruiran v letu 2002-2003. Skupna dolžina predmetnih cest je okoli 3500 m, od tega je bilo v tem času izvedena rekonstrukcija v dolžini približno 1800 m,« pravijo.
Strinjajo pa se, da je preostali del ceste v dolžini okoli 1700 m potreben rekonstrukcije. Pri pripravi proračunov si bodo prizadevali, da ga uvrstijo v letne programe investicij v modernizacijo občinskih cest.

Foto: ČZ in Občina Zagorje

Bralka nas je obvestila o stanju na cesti pod trboveljsko Lakonco oziroma pod nastajajočim Mestom akrobatov. Zaradi dežja je na vozišče nanosilo blato, posledično čemur je cesta na delu vozišča spolzka.
Na tej cesti mnogo voznikov sicer rado vozi z večjo hitrostjo in ker se stanja od daleč ne vidi in ker ni opozorilnega znaka, lahko hitro pride do nesreče. Zaradi tega previdnost in primerna hitrost na cesti.

Foto: ČZ

Komunala Trbovlje odjemalce na naslovih Ojstro 19, Neža (26a, 26b, od 36 do 39a, 47, 48 in 49) in Hohkrautova kolonija (od 20 do 22, Dinos, dvorana AMD) obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na oskrbovalnem cevovodu danes predvidoma od 7.00 do 15.00 ure motena oskrba s pitno vodo. 
Uporabnikom priporočajo, da vodo po končanih delih pustijo nekaj časa teči iz pipe, preden jo uporabijo.

Foto: ČZ

Tudi v zagorski občini vse bolj širijo mrežo sončne električne energije. Občina je kot partnerica konzorcija Sončna mreža uspešno sodelovala na javnem razpisu za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024–2026.
V konzorciju so poleg zagorske sodelovale občine Puconci, Lendava, Hrastnik, Trbovlje, Turnišče, Kuzma, Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Mestna občina Murska Sobota. Projekt je bil sofinanciran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija – NextGenerationEU.
V Zagorju ima sončne elektrarne na strehah tako že osem javnih objektov in sicer Glasbena šola Zagorje, podružnična šola Mlinše, Proletarec, stavba Občine Zagorje ob Savi, podružnična šola Kisovec, športna dvorana Zagorje, Osnovna šola Ivana Skvarče in Zdravstveni dom Zagorje.

Skupna instalirana moč sončnih elektrarn je 504,48 kW. Skupna vrednost investicije je znašala 398.049,58 EUR, od tega je bilo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) zagotovljenih 326.270,15 EUR, Občina Zagorje ob Savi pa je prispevala 70.776,23 EUR lastnih sredstev. Z novimi sončnimi elektrarnami računajo na letno proizvodnjo med 500 in 600 MWh električne energije iz obnovljivega vira. Projekt predstavlja pomemben korak k zmanjševanju stroškov za oskrbo javnih objektov z električno energijo, večji energetski samooskrbi ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Občina Zagorje ob Savi nadaljuje uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo ter prispeva k zelenemu in energetsko učinkovitejšemu okolju za občanke in občane.

Foto: Občina Zagorje

Med območji, ki jih je prizadel uničujoč ogenj, je tudi Omiš. Območno združenje Rdečega križa Slovenije – Zagorje ob Savi je na pobudo zagorskega župana Matjaža Švagana odprlo poseben račun, na katerem se zbirajo finančna sredstva za pomoč prebivalcem Omiša, ki so v uničujočem požaru izgubili svoje domove in premoženje. Župan ob tem za pomoč za prijateljsko dalmatinsko občino v finančni in materialni obliki prosi tudi naša podjetja.

Finančna sredstva lahko nakažete na račun: SI56 0233 8001 2012 282
SKLIC: SI00 5555
NAMEN: POŽAR OMIŠ

Tista podjetja, ki bi lahko pomagala z materialom, Občina Zagorje prosi, da se obrnejo na Rdeči križ Zagorje ob Savi, Cesta zmage 7, kjer bodo zbirali podatke o ponujeni pomoči.

Foto: ČZ in Občina Zagorje

V Trbovljah voznike zadnje čase v nejevoljo spravlja cesta od krožišča pri Bevškem proti naselju Retje. Za promet je odprta od začetka leta, čeprav ni dokončana. Že nekaj časa na njej tudi ne potekajo dela, niti ni zapor, kljub temu pa so postavljeni prometni znaki o cestnih delih.
Zaradi stanja je vožnja moteča za marsikaterega voznika. Po cestišču so zaprti jaški, ki so višji od cestne vozne površine in iz nje zato štrlijo. Vožnjo je treba prilagoditi, vozniki morajo med njo vijugati, kar ni le moteče ampak tudi nevarno. Zaradi ovinkov je cesta na posameznih mestih nepregledna, zaradi vijuganja pa je treba zapeljati tudi na nasprotni pas.
»Cesta je del projekta Komunalne opremljenosti OIC Lakonca. Vrednost celotnega projekta znaša približno 9,8 milijona evrov, pri čemer je večina sredstev zagotovljena iz Sklada za pravični prehod. Ta cesta je le delno odprta za promet, saj je del gradbišča v okviru celotne komunalne ureditve območja OIC Lakonca. S tem namenom prometna signalizacija, ki opozarja na dela na cesti, ostaja postavljena,« pojasnjujejo stanje na Občini Trbovlje. Kljub mirujočem stanju navajajo, da se dela na območju nadaljujejo skladno s terminskim načrtom.

Nedokončani so tudi pločniki, ki so peščeni in na nekaterih delih pešcem na njih drsi, zaradi česar pogosto hodijo po robu cestišča namesto po pločniku. Za ureditev pločnikov, zaključno ureditev cestišča in izravnavo cestnih jaškov napovedujejo izvedbo v zaključni fazi projekta, ko bodo zaključena vsa preostala gradbena dela na območju. Zaključni oziroma fini sloj asfalta bo položen hkrati na vozišču in pločnikih ob koncu celotne komunalne ureditve. Takšna izvedba je običajna pri tovrstnih projektih, saj se s tem preprečijo morebitne poškodbe končne asfaltne površine zaradi nadaljnjih gradbenih posegov. Zaključek projekta in del je sicer predviden 31. decembra letos.

Foto: ČZ