Društvo prijateljev mladine Trbovlje tudi letos med jesenskimi počitnicami pripravlja pester program počitniških aktivnosti za otroke Buče in duhci vol. 3. Aktivnosti bodo potekale od 26. do 30. oktobra 2026, vsak dan med 9. in 13. uro z možnostjo dodatnega varstva. Pripravili so ustvarjalne, tehnološke, gibalne in zabavne aktivnosti. Med drugim bodo slikanje z Lili, 3D modeliranje z LEGO robotiko, kino predstava Mary Anning – raziskovalka fosilov, gibalne igre, izmenjevalnica igrač, delavnica Svet v naših rokah, kuharska delavnica s pripravo pizze, gledališka delavnica Oder je naš, robotika Roboti v akciji ter ustvarjanje z umetno inteligenco. Počitniški teden bodo zaključili s pravim Halloween partyjem.
Spletne prijavnice se odprejo danes ob 20.00. Za udeležbo na aktivnostih med 9. in 13. uro so obvezne predhodne spletne prijave https://dpmtrbovlje.si/aktivnosti Na voljo bo tudi možnost dodatnega varstva. Za dodatno varstvo je potrebna ločena prijava: https://dpmtrbovlje.si/varstvo Ker je število mest omejeno, sprejemajo toliko otrok, kolikor jih lahko skupaj z ekipo animatorjev varno in kakovostno vključijo v program.
Zveza kmetic Slovenije je v sklopu prireditev ob svetovnem dnevu kmetic 15. oktobra v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje pripravila tradicionalno prireditev »Izbor kmetice leta«. Dogodka za izbor za leto 2026 se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. V izboru je bilo pet nominirank, naziv kmetice leta 2026 pa je prejela Danica Kosmač iz Idrije. Že tradicionalno je pred prireditvijo župan Matjaž Švagan pripravil sprejem za nominiranke in njihove spremljevalke, ki sta se ga udeležila tudi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije in podžupan Janez Vovk.
Župan je obiskovalkam zagorske doline predstavil občino, njene posebnosti in znamenitosti, obenem pa izrazil spoštovanje do vseh, ki tudi v teh težkih časih za kmetijstvo še vedno vztrajajo na svojih kmetijah. Poseben poklon je namenil vsem ženskam, ki na kmetijah trdo delajo, vztrajajo in vzgajajo mlade v želji, da bi nadaljevali njihovo delo. Obljubil je, da bo Občina Zagorje ob Savi tudi v prihodnje namenjala proračunska sredstva za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter podporo investicijam v kmetijstvu in delu društev, ki delujejo na področju kmetijstva. Na prireditvi, ki je sledila sprejemu, je Zveza kmetic Slovenije ob svoji 30-letnici delovanja županu podelila posebno priznanje za njegovo dolgoletno sodelovanje in podporo zvezi.
Na Podkumu je potekalo četrto tekmovanje v skečih Ringelšpil smeha. Kulturno društvo Podkum je nastopilo s skečem Gozdni požar, Kulturno društvo Mlinše s skečem Kisla smetana in čebula, Športno rekreativno društvo Šklendrovec s skečem Brca v koleno, mladinska dramska skupina Prfrigančki pa s skečem Puberteta. O najboljših skečih je odločala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Klara Kržišnik iz Regionalnega centra NVO, Darko Vidic iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Jerica Rajšek iz Kulturnega društva Klek. Naziv Naj skeč po izboru komisije je pripadel Športno rekreativnemu društvu Šklendrovec za skeč Brca v koleno, občinstvo pa je najbolj prepričala mladinska dramska skupina Prfrigančki s skečem Puberteta, ki je prejela naziv Naj skeč po izboru občinstva. »Za uspešno izvedbo dogodka gre zahvala vsem nastopajočim, komisiji in obiskovalcem, ki s svojo podporo soustvarjajo prijetno vzdušje. Posebej smo hvaležni območni izpostavi JSKD in Regionalnemu centru NVO za pripravljena darila za nastopajoče ter Tanji Čebin, ki nam omogoča izvedbo dogodka v prostorih Lovskega doma Podkum. Prav sodelovanje, povezovanje društev in veselje do ustvarjanja so tisto, kar daje Ringelšpilu smeha poseben pečat,« pravijo na KD Podkum. Obenem vabijo tudi že na Ringlšpil smeha prihodnje leto. Za sodelovanje veljajo preprosta pravila: posamezen nastop lahko traja največ 10 minut, v njem lahko nastopa največ pet oseb, scena pa naj bo nezahtevna. Namen dogodka je predvsem spodbuditi ljubiteljsko dramsko ustvarjanje, omogočiti izmenjavo izkušenj in povezati skupine, ki jih druži veselje do gledališča in humorja.
Na območju občine Zagorje ob Savi je postavljena razširjena mreža polnilnic za električna vozila. Uporabnikom je na voljo 32 polnilnih mest na 15 lokacijah, ki so postavljene na občinskih zemljiščih in zemljiščih družbe EVJ energetika d.o.o. V Zagorju so polnilnice na desetih lokacijah, v Kisovcu na treh in na Izlakah na dveh. Občina je objavila namero za sklenitev neposredne pogodbe za oddajo zemljišč v najem z namenom postavitve in upravljanja električnih polnilnic. Želijo vzpostaviti enoten sistem polnilnic za električna vozila in urediti upravljanje. S svojo vlogo je bilo uspešno lokalno podjetje EVJ energetika d.o.o. Podjetje je bilo nato uspešno na lanskem razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje naložb v postavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil na geografskem ozemlju Republike Slovenije, ki se financira v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Polnilne postaje zdaj pokrivajo celotno občino, vozniki električnih vozil pa imajo polnilnice vedno v bližini. Mrežo sestavljajo polnilnice na izmenični tok (AC) za daljše postanke ter hitre polnilnice na enosmerni tok (DC) za polnjenje med krajšimi postanki. Hitre DC polnilnice so v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah.
Občina Zagorje obvešča, da bo na državni cesti Sopota–Podkum–Zagorje v času od 16. oktobra od 7. ure do 17. oktobra 2026 do 19. ure popolna zapora za promet. Cesta bo zaprta zaradi sanacije brežin, obvoz pa bo urejen po državni cesti spodnji Šklendrovec–Podkraj–Hrastnik–Šmarjeta–Zidani Most–Radeče–Sopota–Podkum in v obratni smeri.
V zadnjih letih je tudi v Zasavju v porastu uporaba zdrave in naravne hrane. K temu pripomorejo naveličanost siceršnje, draginja in želja po bolj človeku koristni. V Hiši domačih okusov Pr’ Čop to opažajo tudi pri njih. Vsako leto na to temo pripravljajo delavnice in izobraževanja o naravni kulinariki in zdravi prehrani. Na tudi 30 dogodkov prihajajo kuharski ljubitelji iz vse Slovenije. Tematske dogodke z naravnimi plodovi pripravljajo v glavnem v spomladanskem in jesenskem času, ker je takrat največ plodov, ki jih je možno nabrati v naravi. Dogodki potekajo tudi v partnerstvu z Las Zasavje in mizarstvom Kos, ki sodelujeta s projektom Lesena doba, ki propagira uporabo lesa v kuhinji z lesenim jedilnim priborom, posodami in pripomočki.
Navodila in pripomočki, nato akcija Delavnice se začno z obrazložitvijo in osnovnimi navodili, nato pa morajo udeleženci za mizami z osnovnimi pogrinjki, recepti in sestavinami zavihati rokave. »Oblika ni toliko pomembna, pomembnejši je okus. Kuhajo namreč drug za drugega, saj na koncu pripravljeno pojedo in se ocenjujejo,« razloži Lojzi Čop. Na delavnice, tečaje in izobraževanja prihajajo udeleženci, ki niso iz vrst profesionalnih kuharjev. »Običajno so iz starejših generacij z veliko več znanja. Kuharski tečaji so denimo za firme, ko pridejo mladi. Vsekakor imajo manj izkušenj od starejših, kar je normalno. Pridejo pa tudi željni znanja in s smiselnimi vprašanji,« doda in meni, da je Zasavje v poznavanju tradicionalnih in klasičnih domačih jedi še zelo močno. Opaža pa, da mladi vse manj poznajo in uporabljajo kuharske sestavine iz narave. »S hitrejšim tempom življenja, obveznostmi in vse manj časa posledično pride tudi nepoznavanje. Po drugi strani pa je zanimanje tudi za takšno hrano, ker je zdrava in ni draga«. Delavnice niso prezahtevne, so pa obenem kar zalogaj. Na letošnji jesenski so pripravili čaj iz lipe, smreke in bezgovih cvetov, zraven so dali gozdne sadeže in med. Nato jurčkovo pašteto, jelenov tartar, jurčkovo krpačo in čemaževo juho. Glavna jed so bili kostanjevi njoki z žajblom in kranjsko klobaso. Sledili so široki rezanci s kremo iz suhih jurčkov in rolada z jurčki, za konec pa še sladica kostanjeva krema z gozdnimi sadeži.
Izzivalca še ni dočakal Največji in najzahtevnejši izziv delavnic je, da morajo iste jedi nato udeleženci skuhati tudi sami doma. S sestavinami, ki jih poznajo že od prej, pripravijo jedi na nadgrajeni način. Z delavnice odnesejo tudi recepte in naučene kuharske trike za spremembo okusov. Na delavnice na Podkum prihajajo različne delavnice in kuharski ljubitelji obeh spolov. »Po spolih je 90 odstotkov žensk in 10 moških. Opažam vse večje zanimanje moških, ki danes ne sedijo le doma za mizo in čakajo, kdaj bodo dobili krožnik. Na delavnicah jih predvsem zanima priprava mesa in sladic, ženske pa juh, enolončnic…,« opisuje Čop. Sam ima vlogo mentorja, kar je precej drugače, kot stati ob štedilniku. »Izpite s tega področja sem moral delati že med šolanjem, saj smo imeli namenske predmete. Ostalo naredijo nato leta prakse, medijski nastopi in podobno. Sam uživam v vodenju, usmerjanju, predajanju znanja,« pojasni. Ga kdaj kdo od udeležencev tudi izzove na merjenje moči »Haha, doslej še ni bilo junaka. Vendar je kuharska konkurenca in strokovnost v Sloveniji močna in je tudi dobrih kuharjev dosti. Sam, denimo, že v svoji ekipi v službi vidim, da kdo kakšno stvar naredi tudi bolje od mene, kar je razumljivo. Nekdo je dober, boljši ali najboljši pri eni stvari, drug pri drugih. Nihče ni najboljši pri vsem,« pravi.
Najprej jedli, nato delovni sprehod Kuharski je sledila še gozdna delavnica pod mentorstvom ljubiteljice in poznavalke narave ter zeliščarstva Jolande Gobec. Udeleženci so spoznavali gozd kot življenjski prostor, raziskovali užitne gozdne plodove in rastline ter sploh videli, od kod prihajajo sestavine, ki so jih uporabljali na kuharski delavnici. Tovrstno znanje je nepogrešljivo za uporabo v naravi nabranih sestavin, saj je plodove potrebno poznati. Vedeti, kateri so užitni in kateri ne, kdaj in kako jih nabirati in podobno. Po sprehodu so sledile dihalne vaje in opazovanje dreves za umiritev in sprostitev. Del doživetja so bile tudi pripovedi o bajeslovnih gozdnih bitjih, ki jih Gobčeva opisuje kot varuhe prostora, delavnico pa so zaključili z gozdno čajanko.
Zagorski zdravstveni dom je od danes bogatejši za novost. V Kisovcu so odprli nove prostore enote fizioterapije. Pridobitev sta uradno odprla župan Matjaž Švagan in direktor ZD Zagorje mag. Borivoj Grden. Novi fizioterapevtski prostori so v nekdanji poštni izpostavi v Kisovcu. Lansko leto jih je odkupila Občina Zagorje in s tem postala lastnica celotne stavbe na tem naslovu. V njej imata prostore še enota Knjižnice Mileta Klopčiča in KS Kisovec. »Z vodstvom ZD smo se odločili, da krajankam in krajanom Kisovca s širšo okolico omogočimo fizioterapevtske storitve bližje domu ter s tem izboljšamo dostopnost do treh storitev. To je kamenček v mozaiku, saj se zavedam, da je na področju zdravstva potrebno še veliko postoriti. Računamo pa tudi na to, da bo država, kar se tiče investicij in financiranja zdravstvene dejavnosti, bolj prisluhnila potrebam na primarni zdravstveni ravni. Iz občinskega proračuna Občina namenja in bo še naprej rezervirala sredstva za delovanje in razvoj ZD Zagorje ob Savi ter za delovanje nujne medicinske pomoči,« je povedal župan.
Direktor ZD Zagorje ob Savi Borivoj Grden pa pravi: »Ko smo se lotili projekta enote fizioterapije v Kisovcu, je bil cilj zelo preprost – približati storitve ljudem. Gre za bistven del zdravstvene oskrbe, ki mora biti dostopna tudi prebivalcem Kisovca in okolice. Odprtje ni pomembno zgolj zaradi novih prostorov, ampak zaradi širitve dejavnosti fizioterapevtske obravnave, povečanja kapacitete, zagotoviti želimo večje število obravnav in prispevati k skrajševanju čakalnih dob.« Občina Zagorje ob Savi je za nakup prostorov odštela 111.900 evrov, skupna vrednost ureditve in opreme, ki jo je zagotovil Zdravstveni dom Zagorje, pa je znašala 125.000 evrov.
Enota v Kisovcu trenutno deluje ob ponedeljkih, torkih in petkih med 7.00 in 14.00 ter ob sredah in četrtkih med 12.00 in 19.00. V prihodnje je predvideno tudi izvajanje samoplačniških fizioterapevtskih storitev.
Med kandidati, ki se bodo za županske funkcije potegovali na prihajajočih lokalnih volitvah, bo tudi Matjaž Švagan. Dolgoletni župan Zagorja in predsednik stranke Zagorje gre naprej je že uradno potrdil ponovno kandidaturo. Po osmih mandatih se je odločil da se še v deveto poteguje za funkcijo prvega zagorskega občinskega moža.
Po zagorskem tudi na nogometnem igrišču v Kisovcu načrtujejo umetno travo. Občina ima v proračunu že rezervirana sredstva, naložba se bo začela, ko bo NK Svoboda Kisovec pridobil vso potrebno dokumentacijo. Občina je pred tremi leti pridobila 17.500 kvadratnih metrov površin, ki jih je uporabljal NK Svoboda Kisovec, a so bile v zasebni lasti. Po pogajanjih je župan Matjaž Švagan uspel doseči brezplačen prenos lastništva na Občino Zagorje ob Savi. S tem se je izpolnil predpogoj za nadaljnji razvoj območja, namenjenega športnim aktivnostim.
Župan občine Hrastnik Marko Funkl, ravnateljica OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik Polona Dolanc in direktor Avtomarketa Rebernik Rok Rebernik so podpisali pogodbo za dobavo novega šolskega vozila – električnega kombija Ford E-Transit Custom. Z novim vozilom bodo dodatno izboljšani pogoji za prevoz šolarjev, zlasti tistih, ki zaradi oddaljenosti ali težje dostopnih območij potrebujejo organiziran prevoz do šole. Obenem gre za pomemben korak k bolj trajnostni mobilnosti in zmanjševanju okoljskih obremenitev. Občina Hrastnik je bila uspešna tudi pri pridobivanju sredstev za nakup vozila. Na javnem pozivu družbe Borzen za spodbude občinam za nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev je pridobila možnost 80-odstotnega sofinanciranja upravičenih stroškov nakupa. Šola bo novo vozilo dobila začetek prihodnjega leta.