Varovanje raznovrstnosti ekosistemov in boj proti podnebnim spremembam sta neločljivo povezana. Mokrišča, močvirja, travnate površine, morski ter ostali habitati igrajo ključno vlogo pri oblikovanju podnebja. Kar 80 % evropske narave je po statistiki v zelo slabem stanju. Dvoživke so med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami na svetu, njihovemu varovanju pa so namenjeni številni ukrepi.
V Sloveniji so vse dvoživke zakonsko zaščitene. Zaradi pogostih suš in namenskega izsuševanja mlak je za mnoge živalske in rastlinske vrste dragocen vsak moker ali z vodo prepojen življenjski prostor.
Mokrišča pomembno sodelujejo pri kroženju vode, vplivajo na podnebje, prečiščujejo vodo in opravljajo še mnogo drugih nalog. Dvoživke so samo ena skupina, katere obstoj in preživetje sta odvisna od prisotnosti stoječe vode. Ko odrasle dvoživke odložijo mrest v vodo, se vrnejo na kopno, v gozd, na rob njive, v vrt, kjer se hranijo med drugim tudi z tujerodnimi rdečimi polži. Jeseni jim sledijo še mladi osebki. Selitev sem in tja se v življenju ene dvoživke lahko dogaja v obdobju daljšem od dvajset let.

V občini Zagorje ob Savi so v zadnjih dveh letih uspešno ohranili mokrišče na Izlakah in uredili dve novi mlaki, ki sta dvoživkam skrajšali pot do stoječe vode pri Orleku in v Selu. Za vse tri mlake in njihovo okolico skrbi društvo Savski gusarji. Projekt obnove delčka zagorske narave je rezultat sodelovanja prostovoljcev, strokovnjakov LIFE AMPHICON, Komunalnega podjetja Zagorje, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, najemnikov zemljišč na Orleku in Občine Zagorje ob Savi. Pri selitvah žab v zagorskem Evroparku že desetletje pomagajo taborniki iz rodu Polde Eberl Jamski in prostovoljci.
Občina Zagorje ob Savi spodbuja varovanje raznovrstnosti ekosistemov, zato bo tudi v prihodnje urejala pogoje za njihovo ohranitev. Tako je v načrtu ureditev mlak tudi v Evroparku.

Foto: ČZ, Dejan Kerin, Katja Poboljšaj

Ekipa PGD Trbovlje mesto se je v včerajšnjih večernih urah odzvala klicu na pomoč. Obvestili so jih, da so v Trboveljščici pri bivši cvetličarni v težavah račji mladiči. Raca in dva mladiča so nad slapom, ostalih sedem pa je pod njim in ne morejo k raci. Ta jih je večkrat poskusila odpeljati nazaj, a brezuspešno. Kot kaže, so se preveč približali slapu in jih je tok, ki je zaradi padca vode močnejši, odnesel čez. Mladiči so še prelahki in ne dovolj močni, da bi lahko sami prečkali slap. Na obvestilo so se odzvali tudi v Društvu proti mučenju živali Trbovlje. Dva od gasilcev sta se spustila v potok in tudi s pomočjo nasvetov aktivistke polovila vse mladiče ter jih vrnila k ostalim v varni del struge.
V srečno končani intervenciji se je znova pokazalo, da v takšnih situacijah brez gasilcev ne gre, saj je za ukrepanje in reševanje potrebna tudi ustrezna oprema.

Foto: DPMŽ Trbovlje

Javno podjetje Komunala Zagorje bo tudi letos organiziralo zbiralno akcijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Po zagorskih krajevnih skupnostih bo zbiranje potekalo v petek, 11. aprila in v soboto, 12. aprila 2025. 
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so vse snovi, ki imajo vsaj eno od naštetih lastnosti: so strupeni, škodljivi zdravju, jedki, dražljivi, vnetljivi, oksidativni, eksplozivni ali nevarni za okolje. Mednje sodijo odpadna jedilna olja, motorna olja, barve, laki, hladilna tekočina, škropiva, topila, pesticidi, zdravila, kemikalije, lepila, kozmetični izdelki, fluorescentne žarnice, živosrebrni termometri, fotokemikalije, akumulatorji, baterije in podobno.
Natančen urnik zbiranja po posameznih krajevnih skupnostih je dostopen na spletnih straneh Komunale Zagorje in Občine Zagorje ob Savi.

Foto: ČZ

V letošnjem marcu so v Zagorju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili rast uporabe električnih koles. Uporabljena so bila kar 1002-krat. Najpogosteje si uporabniki kolesa izposojajo s pomočjo mobilne aplikacije, preko katere so kolesa najeli 987- krat. 15-krat so uporabniki najeli kolo preko centrale.
O uporabi električnih koles vodijo tudi statistiko. V povprečju je bilo v sistemu ZaNaprej približno 32 najemov na dan. Skupno so od vzpostavitve sistema septembra 2021 pa do konca meseca marca zabeležili že 36.002 najema, uporabniki pa so v povprečju kolesa najeli 849-krat na mesec.
Povprečno število najemov je od vzpostavitve sistema ZaNaprej višje med tednom. V mesecu marcu je prvi opažen porast v jutranjih urah, drugi porast najemov v popoldanskih urah, ko so kolesa večinoma uporabljena za pot v službo in iz nje ter po ostalih opravkih. Vrhunec najemov je opazen v popoldanskih in večernih urah, pri čemer ob 15. uri beležijo najvišjo frekvenco najemov med delovnimi dnevi. Opažajo, da je najvišja frekvenca najemov koles v jutranjih in popoldanskih konicah, kar pomeni, da kolesa sistema ZaNaprej predstavljajo pomembno, okolju prijazno alternativo drugim oblikam transporta v občini Zagorje ob Savi. Med vikendi je bila uporaba skoraj tako visoka kot med tednom. Najvišjo frekvenco so med vikendi beležili ob 19. uri.
Od vzpostavitve sistema do konca marca 2025 se je registriralo 2028 uporabnikov. Uporabniki sistema ZaNaprej so v mesecu marcu kolesa uporabljali v povprečju 13 minut in v tem času prekolesarili povprečno 3,3 kilometra. Skupno je bilo v Zagorju ob Savi z električnimi kolesi prekolesarjenih nekaj več kot 3347 kilometrov. Skupno povprečno trajanje najema je po triinštiridesetih aktivnih mesecih v Zagorju ob Savi približno 16 minut, povprečna prevožena razdalja najema pa znaša 2,41 kilometra. Od vzpostavitve sistema do konca marca 2025 so v Zagorju ob Savi z električnimi kolesi prekolesarili že 99.372 kilometrov.
V sistemu ZaNaprej je aktivnih sedem postaj. Skupaj je bilo največ prometa zabeleženega na postajah Kisovec, Helfar in Mestna ploščad. Največ najemov so beležili na postaji Kisovec, kjer so si uporabniki kolo izposodili 203-krat, vračil pa prav tako na postaji Kisovec in sicer 258.

Foto: ČZ

Občina Hrastnik je na podlagi uspešnega dogovora z državo dosegla, da se obnovi še en odsek državne ceste čez Obrtno-industrijsko cono Steklarna-TKI Hrastnik in sicer od Kemične tovarne do Muzeja Hrastnik.
Na cesti so se začela preplastitvena dela in urejanje infrastrukturnih jaškov.
Zaradi del bo na omenjenem odseku postavljena delna zapora ceste do torka, 8. aprila 2025, do 17. ure.
Občina zaradi izvajanja del prosi za razumevanje in potrpežljivost.

Foto: Občina Hrastnik

Zagorje ob Savi se bo v prihodnjih dneh obarvalo v nežno rožnato barvo. Na kratkotrajno, a osupljivo cvetenje se pripravljajo japonske češnje.
Japonske češnje so v sklopu urejanja parka v Zagorju zasadili že pred šestimi desetletji. Najstarejša drevesa so ob Zdravstvenem domu Zagorje. Številni sprehajalci pa se radi sprehajajo v češnjevem drevoredu med potokom Medija in lokalno cesto proti Kisovcu, ki so ga zasadili leta 2009.
Ena od zanimivosti češnjevih drevoredov v Zagorju je tudi, da so jih na Hrvaškem pred nekaj leti v eni od spletnih anket uvrstili med najlepše v Evropi.

Foto: ČZ

Z aprilom bodo višje položnice za komunalne storitve za gospodinjstva v Hrastniku, kar je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet. Občina Hrastnik in Komunala Hrastnik sta za odjemalce zaradi zvišanih cen zagotovili subvencije. Te so na razpolago v višini približno 114.000 evrov.
Kdo bo lahko upravičenec in po kakšnem ključu bo subvencije moč pridobiti? »Subvencije se zaračunavajo samo fizičnim osebam, priključenim na vodovodno omrežje in odvajanje odpadne vode. V izračun subvencije na mesečnem nivoju so vključena gospodinjstva v občini Hrastnik, ki imajo aktiven vodomer DN  20-40 (cca. 4500 vodomerov/mesečno). V subvencijo odvajanja so vključena gospodinjstva, ki imajo aktiven vodomer DN 20-40 (cca. 3000 vodomerov/mesečno). To so tista gospodinjstva, ki imajo odvajanje v kolektor (bloki in individualne hiše, katerim ne praznimo več greznice ali pa je nimajo več),« pravi Martina Senčar s hrastniške Komunale.
Za ilustracijo so naredili izračun, kaj podražitev storitev pomeni za enočlansko gospodinjstvo. Znesek enakih storitev je doslej znašal 25,43 evrov, na majski položnici pa bo 29,47 evrov.
Subvencije so predvidene do konca koledarskega leta. Na GJS za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, greznice in čiščenje odpadne komunalne vode za omenjeno obdobje ne pričakujejo dodatnih podražitev.

Foto: ČZ

Taborniki iz rodu Polde Eberl Jamski so tudi letos organizirali akcijo pomoči pri selitvi žab. Tokratna je že deseta po vrsti, v kateri s prostovoljci skrbijo, da čim več žab v času paritev pride do ribnika v Evroparku in nazaj. Gre za prenašanje različnih vrst žab čez cesto proti Kotredežu in Čemšeniku, na kateri zaradi prometa, hitrosti in tudi neobzirnosti voznikov poginejo številne.
Čeprav se sliši kot preprosta akcija, vendarle ni čisto tako. Vse žabje vrste se ne ženijo istočasno, zato se je treba smiselno organizirati za izvedbo akcije, da bo ta najbolj uspešna. Glavne se lotijo, ko so migracije na vrhuncu.

Veseli pomoči
Taborniki na akcije vabijo tudi druge prostovoljce. Predvsem so veseli otrok, saj se ti tako obenem tudi osveščajo ter učijo pravilnega odnosa do narave in živali. »Odzivi na akcijo so pozitivni. Akcije se udeleži lepo število otrok, ki so člani, pomagati pridejo pa tudi drugi, ne le taborniki. Pri nekaterih pomagajo še starši. Z udeležitvijo na akcijo in izvedbo smo kar zadovoljni,« pravi Anže Judež iz rodu Eberl Jamski. Za udeležbo v akciji je potrebna določena oprema. Rokavice, vedro, svetilka in odsevni brezrokavnik. Prenašanje žab namreč poteka ko se stemni in čez cesto, zato je potrebno varnost zagotoviti tudi za udeležene prostovoljce. Za omenjeno opremo poskrbijo taborniki. Upoštevati je treba tudi določena pravila. »Pri prenašanju je pomembno, da se jih nese v smer, v katero so namenjene in ne obratno. Če so namenjene k vodi, jih je treba nesti in izpustiti tam, če so namenjene že nazaj, pa v to smer. Vse žabe se namreč ne ženijo istočasno. Ene prej, druge kasneje, zato je treba nujno upoštevati tudi njihovo obnašanje,« doda. Ker so poleg zaradi prometa žabe ogrožene tudi z umetnim gnojenjem in drugimi oblikami uničevanja njihovega življenjskega okolja, so tovrstne akcije še toliko potrebnejše.

Najmlajši navdušeni
»Po mojih opažanjih so ljudje v Zagorju kar poučeni o žabah in so pripravljeni pomagati. To se vidi iz povpraševanj, ki jih dobimo o tem, kdaj se začnejo akcije, če lahko pridejo kljub temu da niso člani in podobno. To je razveseljivo,« pove Judež. Tudi otroci, ki pridejo, so vedno navdušeni bodisi nad reševanjem, bodisi nad žabami samimi. »Če bi lahko, bi eni to počeli tudi vsak dan,« poudari.
Marsikje po svetu imajo zaradi ogroženosti različnih živalskih vrst urejene tudi tako imenovane varne poti prečkanja. Pod več kilometrov dolgimi neprekinjenimi avtocestami, denimo, so urejeni prehodni tuneli in poti, da živali lahko neovirano pridejo tja, kamor so namenjene in bi jim sicer zaradi vse večjega in pogostejšega poseganja v njihov življenjski prostor to bilo onemogočeno. S tem se ne pomaga le živalim in ohranjanju narave, ampak se zagotavlja tudi varnost v prometu in ljudi. Zagorski taborniki sicer menijo, da ureditev takih prehodov za žabe v Sloveniji vsaj zaenkrat ni nujno potrebna, ne bi pa bilo nobene škode, če bi se tudi to uredilo vsaj ponekod. Med najbolj ogroženimi območji so po mnenju tabornikov na Primorskem.

Foto: arhiv Polde Eberl Jamski

V občini Zagorje so objavili letošnji razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2025. Odprt je do 30. maja do 12. ure, dokumentacija pa je objavljena na spletni strani Občine. Zbirajo tudi že predloge za dobitnike naziva častni občan ter zlatih in srebrnih plaket.
Priznanja se ob avgustovskem občinskem prazniku podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k prepoznavnosti ter razvoju in ugledu Občine Zagorje ob Savi in Republike Slovenije.

Naziv častnega občana se podeljuje osebam, ki imajo posebne zasluge za prepoznavnost, razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v Republiki Sloveniji in širše, praviloma sedanjim in bivšim prebivalcem občine za izvedene dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Vsako leto se lahko podeli največ en naziv častnega občana.
Zlata plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom veliko prispevali k prepoznavnosti ter ugledu in razvoju občine in Republike Slovenije. Priznanje se podeljuje tudi posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih jubilejih.
Srebrna plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali k prepoznavnosti, ugledu in razvoju Občine Zagorje ob Savi. Priznanje se podeljuje tudi posameznikom za enkratne izjemne dosežke pri delu.

Foto: ČZ