Hrastniški občinski svetniki so se včeraj sestali na letošnji 14. redni seji. Na dnevnem redu so bili predlog Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Hrastnik, predlog sklepa o pobratenju Občine Hrastnik z ukrajinskim mestom Drogobič, predlog proračuna občine Hrastnik za prihodnje leto – 1. obravnava, predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih, predlog o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Hrastnik v letu 2025, seznanili pa so se tudi s projektom revitalizacije objekta kulturne dediščine vila de Seppi.
Med točkami dnevnega reda je največ obravnave bilo glede predloga o pobratenju Hrastnika z ukrajinsko občino Drogobič in revitalizacije vile de Seppi.
Svetniki so največ razprave namenili financiranju. Predvsem jih je zanimala obrazložitev zakaj pobratenje in ne denimo v obliki kakšnega medsebojnega sporazuma o sodelovanju, kako se bo pobratenje sploh izvajalo, kakšni stroški bodo posledično s tem nastali, kakšno korist bo imela občina in kako bo sploh urejeno financiranje delovanja pobratenja. »Občini sta že pobrateni, na pobudo slovenske vlade smo podpisali tudi memorandum. Leta 2021 so izbrali nekaj slovenskih občin, ki bi želele sodelovati z Ukrajino in ena od njih je bila tudi hrastniška. Ker sedaj tam divja vojna, je bolj kot kadarkoli prej primerno sklepati prijateljstva, ko so nekateri v res težkih situacijah. Sam verjamem, da bo po vojni tudi Evropska unija začela z obnovo in da bomo občine, ki imamo neke partnerske povezave, lahko sodelovale pri projektih, od katerih bodo tudi naše skupnosti imele določene pozitivne vplive,« pravi župan Marko Funkl o bistvu in pomembnosti predloga o pobratenju.

O odločanju o financiranju tudi širše?
Pri točki revitalizacije vile de Seppi pa je nekaj svetnikov na župana naslovilo predvsem vprašanja, za kaj natančneje sploh bodo porabljena sredstva v višini enega milijona evrov, če jih bo Občina pridobila in kako bo s financiranjem naprej, ko bodo eventuelno pridobljena sredstva porabljena. Prav tako pa tudi, od kje druga oziroma nadomestna sredstva, v primeru, da jih Občina ne bo pridobila od države, sama pa jih nima, glede na to, da je znameniti objekt sedaj v občinski lasti in da je načrtov z njim kar nekaj. S strani svetnikov je glede obeh omenjenih točk dnevnega reda bil podan tudi predlog, da bi se odločanje razširilo tudi širše, ne le s korespondenčnimi sejami in sejami občinskega sveta.
V letošnjem letu je sicer predvidena še ena občinska redna seja, ki bo decembra.

Foto: ČZ

Zdravstveni dom Trbovlje obvešča, da zdravnica Staša Lesar Cilenšek, dr. med., spec. druž. med., od 3. novembra ne bo več delala kot izbrana osebna zdravnica.
»Zavedamo se, da ta sprememba lahko povzroči skrb med pacienti, vendar vam sporočamo, da bo za vse paciente, opredeljene pri tej zdravnici, še naprej poskrbljeno in bodo deležni kakovostne ter varne zdravstvene obravnave. Za nemoten potek zdravstvene obravnave bodo začasno poskrbeli preostali zdravniki v ZD Trbovlje, ob tem pa bomo okrepili zdravstveno ekipo z dodatnim deležem diplomirane medicinske sestre. S tem bomo zagotovili nemoteno komunikacijo in boljšo podporo, še posebej pri obravnavi kroničnih bolnikov. Vodstvo ZD Trbovlje se aktivno trudi, da čim prej najde nadomestnega zdravnika in tako zagotovi stalno zdravstveno oskrbo za paciente,« so zapisali v sporočilu.

Foto: ČZ

Pri trboveljskem Dinosu pod prireditvenim prostorom Kipe so po par mesecih sanirali kanal čez cesto. Neasfaltirana vdolbina je kar nekaj časa v slabo voljo spravljala voznike na Kipe in k teniški dvorani, saj je bilo treba pred njo ustavljati, nato pa po polžje lesti čeznjo ali jo obiti, kar pa ni bilo ravno najlažje. Promet po cesti poteka v obe smeri, poleg tega pa je ovinek potrebno bilo narediti po enem ali drugem robu ceste, kar pa otežuje narava terena, poleg tega pa tudi ni prostora. Peščeno vdolbino je dodatno poglabljalo še vsakokratno deževje, ki je odnašalo pesek, saj gre cesta v klanec.
Čez vdolbino je sedaj položen asfalt in vožnja poteka normalno.

Foto: ČZ

Pred 1. novembrom so v občini Zagorje ob Savi v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje in Občine Zagorje ob Savi tudi letos tradicionalno potekale spominske slovesnosti. Dopoldne sta bili komemoraciji v Orehovici in na Mlinšah, za kulturni program so poskrbeli učenci in mentorji matične in podružnične osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake. Popoldne pa sta bili tradicionalni slovesnosti na Lokah in na zagorskem pokopališču.
Pri spomenikih umrlim v času narodnoosvobodilnega boja so župan Matjaž Švagan, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje Iztok Ule ter predstavniki Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Zasavje, Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje in Občinskega združenja slovenskih častnikov Zagorje položili cvetje in prižgali sveče. Na slovesnosti na Lokah je zbrane nagovoril podžupan Janez Vovk, na pokopališču v Zagorju pri spomeniku talcem pa Viktorija Benko, podpredsednica krajevne organizacije Združenja za vrednote NOB Zagorje.

V kulturnem delu so nastopili pevci Rudarskega pevskega zbora Loški glas, Pihalni orkester Svea Zagorje in učenci Osnovne šole Toneta Okrogarja.
Župan Matjaž Švagan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje Iztok Ule sta ob koncu slovesnosti na pokopališču v Zagorju obiskala še grob dr. Janeza Drnovška in se ob zvokih pevcev s prižigom sveč poklonila spominu nanj.

Foto: Občina Zagorje

V občini Zagorje ob Savi bodo tudi letos pred dnevom spomina na mrtve žalne slovesnosti. Danes bosta že tradicionalno v organizaciji Občine Zagorje ob Savi in Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje popoldanski slovesnosti na Lokah pri Zagorju ob 15. uri in ob 16. uri pred spomenikom talcem na zagorskem pokopališču.
Istega dne ob 11. uri bo spominska slovesnost potekala v Orehovici, ob 12. uri pa na Mlinšah.

Foto: ČZ

Društvo prijateljev mladine Trbovlje tudi letos v času krompirjevih počitnic organizira tematsko obarvano jesensko počitniško varstvo za otroke, ki bo potekalo od 28. do 30. oktobra. Program z naslovom “Buče in duhci” bo otrokom ponudil pestro izbiro ustvarjalnih in zabavnih aktivnosti, prilagojenih jesenskemu in čarovniškemu vzdušju, vse pa bodo potekale pod budnim očesom prostovoljcev DPM Trbovlje. 
Prijave so obvezne s prijavnico na povezavi https://forms.gle/4kztCS7Zoswtbmw88
Število mest je omejeno.

Foto: ČZ

Rudarsko dediščino v Zasavju ohranja tudi trboveljska domoznanska skupina. Gre za skupino ljubiteljev lokalne preteklosti, ki raziskuje zgodovino, jo ohranja in prenaša naprej mlajšim rodovom. Na tokratnem srečanju v trboveljski knjižnici so pod mentorstvom Roka Sterniše, Roberta Čopa in Tomaža Deželaka predstavili arhiv o vhodnih rovih, jaških in vhodih v rudnik. Zbirka je zanimiva, saj je to prvič, da so zbrani vsi, ki so kdaj obstajali. Arhivirani so tudi tisti, ki so obstajali le kratek čas, pa takšni, ki so danes bili že pozabljeni in podobno.
Arhiv je nastal delno s prerisanimi zemljevidi iz Orožnove knjige Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, večina pa je z različnih rudniških kart. Opisi najstarejših rovov z letnicami zgraditve so v glavnem povzeti po Orožnovi knjigi, pri ostalih pa so si pomagali s kartami različnih obdobij, predvsem let 1874, 1885, 1893, 1909, 1943… Mogoče kakšen rov, sploh starejši Maurerjevi, ni najbolj točno vrisan in »striže« za nekaj metrov ali celo nekaj deset metrov, kar pa po vseh spremembah v reliefu niti ni preveč pomembno. Imena rovov so zapisana s slovenskimi imeni, čeprav so bila do leta 1918 uradno zapisana v nemščini, kot denimo Neža – Agnes. Starejši Maurerjevi rovi, ki so bili dejansko poimenovani po njegovih poslovnih partnerjih ali članih družine, so bili izvirno zapisani s pridevnikom »sveti«, ki pa se v pogovorni obliki in na novejših kartah ni uporabljal.

Foto: arhiv trboveljskih domoznancev

V Kisovcu so praznovali slovesen športni dan. Kolesarski šampion Primož Roglič je skupaj z županom Matjažem Švaganom in ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek uradno odprl in v uporabo predal kolesarsko stezo in park, ki nosita njegovo ime. Deset kilometrov dolga steza od zagorske železniške postaje do Orehovice je nastajala dve leti in jo kolesarji sicer že uporabljajo. Doslej se je po podatkih popeljalo že 18000 kolesarjev, z uradnim odprtjem pa so počakali, da se Roglič vrne v Slovenijo ter jo odprli skupaj z njim. Roglič z odprtjem parka in steze postaja slovenski športnik z največ obeležji. Prav na dan odprtja so izdali poštno razglednico, znamko in žig v obliki maksimum karte. Celostno grafično podobo je pripravil Darjan Bunta, avtor fotografij pa je Lovro Rozina. Izdajatelj maksimum karte je Filatelistično društvo Trbovlje, ki je sicer tudi naslov za več informacij in naročila za nakup. V poštnem prometu bo priložnostni poštni žig v uporabi na pošti 1410 Zagorje ob Savi do 30. oktobra 2024. V Kulturnem centru Delavski dom pa je do 2. novembra na ogled razstava fotografij kolesarske steze in filatelistična tekmovalna razstava na temo človekovega gibanja z naslovom Hitro, hitreje, najhitreje. Rogliču, ki je sicer tudi najmlajši častni zagorski občan, so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo na prostem pri Sparu na velikih panojih.

Namesto traka kolesa
Kolesarske steze in parka niso odprli na klasični način s prerezom traka, ampak so se Roglič, Švagan in Bratuškova po delu steze popeljali s kolesi. Vsi trije so na slovesnosti tudi spregovorili prisotnim, Roglič pa je skupaj s prisotnimi z minuto molka počastil spomin na preminulega Ceneta Koritnika. Kot je povedal, je v njegovem življenju igral pomembno vlogo, saj je bil prav Koritnik tisti, ki je s Primožem kupil Rogličevo prvo kolo. Navijačem je povedal tudi nekaj anekdot, med drugim tudi, kako je na eni od dirk vozil tudi s telefonom v žepu, kar je ugotovil šele na vožnji. Z odgovorom da čisto mogoče pa se je odzval tudi na izziv, če bi se s kolesom podal tudi na Triglav. Pričakal ga je tudi rudarski podzemni škrat Perkmandeljc. V Kisovec se je pripeljal s kolesom in Rogliča celo izzval, da se skupaj s kolesi odpeljeta na sprejem v Zagorje. »Se me je usmilil in se odpeljal raje z avtom,« pravi Perkmandeljc. Če mu ni uspelo pomeriti se s šampionom, pa je obdaril Rogličeva otroka.

Tura tudi po Zagorju?
Na zagorski ploščadi so Rogliča že tradicionalno v špalirju pričakali številni navijači. Po govorih župana, ministrice in Rogliča so zavrteli promocijski film o Primoževih tekmah, Roglič pa je za množico pripravil tudi manjše presenečenje. Na odru se mu je namreč pridružilo nekaj najmlajših kolesarjev. Rogličeva fundacija je prav te dni zbrala 50000 evrov sredstev, s katerimi bodo pomagali mladim kolesarjem in nekaj izmed njih jih je bilo tudi na prireditvi. Z županom sta drug drugega izzvala, da prihodnje leto kakšen Zlati krog odpelje ali odpeljejo tudi po Zagorju. Roglič je tokrat na sprejemih v domačem kraju prvič v dar dobil tudi kos premoga. Podaril mu ga je kdo drug kot Perkmandeljc. Na odru sta s pevcem Siddharte, ki je poleg Pihalnega orkestra Svea nastopila na sprejemu, s pivom nazdravila navijačem. Roglič je skupaj z voditeljem prireditve zrecitiral tudi del besedila svoje najljubše skladbe skupine Siddharta, po koncu uradnega dela pa je z družino užival in se pozibaval na takte glasbe pod odrom.

Foto: ČZ in FD Trbovlje

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja Magnet letos praznuje 20-letnico delovanja. Združuje ljubitelje, lastnike in restavratorje starodobnih vozil. Člani društva nimajo le oldtimerjev na 4 ali 2 kolesih, ampak organizirajo tudi različna srečanja in prireditve, svetujejo, izobražujejo in usposabljajo člane na področju restavriranja in sodelovanja na športnem področju. Včlanjeni so tudi v Zvezo starodobnih vozil Slovenije, ki je članica mednarodne organizacije Fiva. Društvo organizira in sodeluje pri pripravah panoramskih voženj po Sloveniji, vsaj dve krožni vožnji letno pa pripravi tudi po domačem Zasavju in v njunem sklopu vodeno razstavo starodobnih motornih koles in avtomobilov.

Tudi Poletje v školjki
Društvo je najbolj znano po tradicionalni dirki starodobnikov za državno prvenstvo na Katarino. Vsakoletni memorial Mirka Bivica ob trboveljskem občinskem prazniku poteka na delu proge, na kateri so državna prvenstva potekala že od leta 1948. Člani društva imajo skupno kar 243 starodobnih vozil vseh modelov, vrst in starosti. Najti je tako oldtimerje od fička, katrce, različnih motornih koles, limuzin, terenskih vozil, avtodomov in celo traktorjev. Nekatera so registrirana in se je z njimi kljub častitljivim letom moč tudi peljati, med drugim tudi na oldtimersko dirko. Najstarejše vozilo v društvu imata Franc in Andrej Malgaj in sicer motorno kolo FDN 350, staro le 2 leti manj kot 100 let. V društveni zbirki imajo tudi čisto pravo pravcato štirikolesno filmsko zvezdo. Marjan Kahne ima namreč starodobnika Saab 96 v4 iz leta 1971, sloviti avto iz filma Poletje v školjki iz leta 1985. Med imetniki vozil v društvu Magnet niso samo moški, ampak tudi nekaj žensk.

Naprej za mlade
Ob dvajsetletnici so naredili malo bilance, še bolj pa načrtujejo za naprej. »Napovedovati za kaj daleč naprej v prihodnost, sploh za naslednjih 20 let, je zelo težko in sam tudi nerad napovedujem. So pa načrti seveda okrepiti kulturno dediščino starodobništva v Zasavju in spodbuditi tudi mlade, da bi jih te stvari še bolj zanimale. Še posebej, ker elektrika vse bolj izpodriva staro dediščino, ki bo mogoče čez 5, 6 let res stara in jo bomo morali res krepko, krepko ohranjati, da bodo mladi sploh vedeli, kako so avtomobili vozili včasih,« strne predsednik Samo Guzej. Da je društvo v sedanjih rokah na dobri poti, pa meni Franc Malgaj, ki so mu ob okrogli obletnici delovanja podelili naziv častnega člana in podarili malce hudomušno darilo. Dobil je namreč tudi uokvirjeni portret, karikaturo iz mlajših let. »Malo so me presenetili. Mislil sem, da bo naravna slika iz sedanjih časov, so mi pa dali mlajšo. Pa nič zato, bo marsikdo videl, da sem bil že tako mlad tako aktiven,« pravi. Na prireditvi so podelili priznanja za članstvo in dolgoletno delo tudi drugih posameznikov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo tudi brošuro o zgodovini društva, v sliki in besedi pa sta dodana tudi seznama starodobnih vozil in najstarejših starodobnih vozil članov.

Foto: ČZ