Danes zaradi napovedi popolne prometne zapore ceste čez Slačnik na tej relaciji ne bo možno iz Trbovelj v Zagorje ali iz Zagorja v Trbovlje.
Obvoz je po zasavski regionalki.

Foto: ČZ

Del učiteljic in devetošolcev zagorske Osnovne šole Tone Okrogar se je vrnilo z bivanja na Danskem. V okviru projekta Erasmus+ so v izmenjalnem programu spoznavali danski šolski sistem pri gostiteljih na osnovni šoli v Esbjergu. Med petdnevnim bivanjem na severnem delu Evrope so se odvijale različne aktivnosti tako na šolskem področju, kot tudi družabno. Zagorski učenci so bivali pri družinah danskih vrstnikov. Vklopili so se v njihov siceršnji način vsakdana in šole, čeprav pouka v klasičnem smislu ni bilo ne za slovenske, ne za danske učence. Med različnimi stvarmi, ki so jih spoznavali, je bilo izdelovanje logotipa, ki predstavlja obe šoli, preizkusili so se v športni igri Ringo, ki je pri nas sicer ne poznamo, ogledali so si Esbjerg. Obiskali so otok Fano in poskusili lokalno kulinariko, v VIP loži so si ogledali rokometno tekmo v Blue-water areni. Skupaj so pripravili tudi dobrodelno prireditev na dnevu nogometnih majic, kjer so zbirali sredstva za otroke z rakavimi obolenji. Sledile so še športne igre, soba pobega ter evalvacija celotne izmenjave.

Za vtise poseben dogodek
Po vrnitvi domov so z učiteljicami, ki so jih spremljale na Danskem, v šolskih prostorih za starše pripravili podrobnejšo predstavitev bivanja pri danskih vrstnikih. Povzeli so podobnosti in razlike šolskih sistemov, podali mnenja, kaj bi bilo smotrno povzeti tudi pri nas in kaj je prednost našega sistema. Na Dansko so šolarje spremljale učiteljice Nataša Ocepek, Karmen Ležić, Manja Vidmar, Špela Marcen, Bojana Slekovec in vodja projekta Metka Lojen.
»Gre za zanimiv projekt, ki je po mojem mnenju življenjska izkušnja za učence in tudi zame kot učiteljico. Takšnega projekta se lotiš z dobro voljo, s stikom z učenci, z natančno predstavitvijo zamisli, pa tudi s trudom, ki ga vložijo tudi učenci. Pomembno in praktično je, da o lokaciji, ljudeh…, ki jih bomo obiskali, že vnaprej nekaj vemo. Po zaključku projekta lahko rečem, da sem kot učiteljica, ki jih je spremljala, zelo ponosna nanje in na njihov pogum podati se v tujo državo in sobivati v drugačnem okolju, z drugačnimi navadami in podobno. In seveda tudi na nas učiteljice, ki smo to izpeljale. Z izkušnjo smo ugotovili, kaj lahko naredimo boljše sami zase, spoznali smo tudi, kaj je dobro od tistega, kar že imamo in kar se od nas lahko naučijo drugi. Definitivno dobra izkušnja, projekti, ki se jih splača razvijati naprej,« strne mnenje vodja projekta Metka Lojen.
Učiteljica Manja Vidmar si je ustvarila tudi osebni strokovni pogled. »Izkušnja obiska Danske je zelo prijetna in hkrati tudi inovativna. Opazovala sem šolarje, ki smo jih peljali, kako so v bistvu rastli z nami, kako so premagovali tudi svoje osebne manjše težavice in so se morali znajti sami. Učili so se za najpomembnejšo šolo, šolo življenja. Opazovala sem tudi delček pouka, čeprav so bile dejavnosti prilagojene našemu obisku. Opazila sem na primer različno številčenje ocen, veliko več uporabe digitalnih sredstev, kar mogoče ne daje prednosti, saj so učenci dosti pozabili na pisanje. Veliko dajejo tudi na druženje, na psihofizično počutje, imajo razne igre, predvsem pa mi je padlo v oči da pri njih ne poudarjajo tekmovalnosti, ampak bolj sodelovanje«.

Pred poletjem sami gostitelji
Iz skupine devetošolcev sta svojo izkušnjo predstavili Tinkara in Ana Leja. »Kot prvo naju je presenetilo, da v razredih nimajo copat ampak so v čevljih. Malico jim pripravljajo starši in nimajo organizirane prehrane v sklopu šole. Tudi obrokov imajo več, kot pretežno pri nas. Jedo večkrat na dan, manjše obroke. Z učitelji so tudi na imenski bazi, kličejo jih po imenih. Zdi se nama tudi, da je manj medvrstniškega nasilja kot v Sloveniji. Projekt je odlična oblika in izkušnja medsebojnega spoznavanja različnih šolskih sistemov, okolja in načina življenja, iskanja novih načinov komuniciranja in podobno«.
Poleg poudarjanja gostoljubnosti gostiteljev so si tako učiteljice kot učenci bili enotni, da so se šolarji medsebojno brez vsake težave sporazumevali v angleščini in da jo dobro obvladajo, prav tako pa tudi z bivanjem na Danskem ni bilo nikakršnih težav. Na predstavitvi za starše so pripravili tudi eno od značilnih danskih sladic, za katero recept so jim zaupali vrstniki.
Ker gre za projekt izmenjalne narave, načrtujejo še pred letošnjim poletjem oziroma pred poletnimi šolskimi počitnicami v goste sprejeti danske šolarje. Po enakem sistemu bodo tudi oni spoznavali slovensko šolstvo, gostovali pri družinah zagorskih devetošolcev in si ogledali posamezne dele in zanimivosti tako Zasavja kot Slovenije.

Foto: Rok Jamšek, ROID

Rod Polde Eberl – Jamski Zagorje tudi letos organizira pomoč žabam pri prečkanju čez cesto. Ena od lokacij, kjer žabe v Zagorju v tem letnem času prečkajo, je pri Evroparku. Ker so pogoste žrtve prometa, jim pri selitvi vsako leto pomagajo različni prostovoljci. Tudi v Zagorju tovrstne aktivnosti kot ena od oblik pomoči pri ohranjanju žabje populacije potekajo že vrsto let.
Na akcijo zato vabijo čim večje število občanov. Akcija bo potekala danes med 18. in 20. uro. Prostovoljci naj imajo primerno obutev, opravo in dobro voljo, za ostalo bo poskrbel Rod. Vabljeni otroci in odrasli.

Foto: ČZ

V KS Rudnik-Toplice vsakoletno čistilno akcijo letos načrtujejo 29. marca.
Občina Zagorje ob Savi bo tudi tokrat udeležencem zagotovila malico, zaščitne rokavice in vrečke za odpadke, Komunala Zagorje bo poskrbela za odvoz odpadkov, zbranih v vrečah ob cestah in na ekoloških otokih. Tudi letos pa bo Komunala Zagorje poskrbela za organiziran odvoz nevarnih odpadkov, akcijo odvoza načrtujejo v mesecu aprilu.

Foto: ČZ

Zdravstveni dom Hrastnik je bogatejši za reševalno vozilo LifeSaver TR, ki bo z najnovejšo tehnologijo in vrhunsko zasnovo omogočal hitrejše, varnejše in učinkovitejše reševanje življenj. Partnerstvo med Ministrstvom za zdravje, Zdravstvenim domom Hrastnik, Občino Hrastnik ter Medicopom kaže na pomembnost vlaganja v zdravstveno infrastrukturo, ki neposredno vpliva na kakovost življenja lokalne skupnosti.

Električni sistem vozila omogoča napajanje različnih medicinskih naprav, kot so defibrilatorji, respiratorji, infuzijske črpalke, prenosne ultrazvočne naprave in termoregulatorne enote za kritične bolnike.
Celotna notranjost reševalnega vozila je prilagojena hitri dostopnosti medicinske opreme ter ergonomiji dela zdravstvenega osebja. Posebna pozornost je namenjena stabilnosti električnega napajanja, saj je sistem sposoben zagotavljati nemoteno delovanje tudi pri najzahtevnejših intervencijah na terenu.
Naložba v novo reševalno vozilo LifeSaver TR je znašala 228.393,71 EUR. Sofinanciranje je omogočilo Ministrstvo za zdravje RS.

Foto: Občina Hrastnik

V občini Zagorje so postavili nekaj novih komunalnih zabojnikov. Ti so namenjeni odlaganju odpadnega tekstila oziroma še uporabnih rabljenih oblačil. Z letošnjim letom je ločeno zbiranje tekstila oziroma oblačil obvezno.
Zabojnike so namestili pri tržnici Pod uro in pri Mercatorju v Farčnikovi koloniji v Zagorju, poleg Mercatorja v Kisovcu, pri krajevni skupnosti Izlake, na Šolski ulici v Toplicah, pri stavbi Polje 24 (za pošto), v Naselju na Šahtu v Kisovcu in pri avtobusni postaji v Orehovici.
Tekstilne odpadke oziroma oblačila je potrebno odlagati na pravilni način. Biti morajo suha in čista. Med oblačila, ki se jih odlaga v namenske zabojnike, sodijo majice, hlače, jakne, krila, obleke, čisto in suho spodnje perilo, nogavice, posteljnina, brisače in zavese, torbe in tekstilne vreče, šali, kape, rokavice, pasovi iz tekstila, večinoma tekstilne torbice, čevlji v skupaj vezanih parih in copati.
V času odprtja oziroma delovnega časa lahko tekstilne odpadke občani brezplačno oddajo tudi v zbirnem centru zagorske Komunale.

Foto: ČZ

Občinski svet občine Zagorje ob Savi je včeraj imel 15. redno sejo. Potrdili so vse predlagane točke dnevnega reda. Med drugim je občinski svet dal pozitivno mnenje k imenovanju Iztoka Ostrožnika za novega ravnatelja Osnovne šole Ivana Kavčiča na Izlakah, potrdil je zaključni račun proračuna za leto 2024, se seznanil z letnim poročilom o delu in porabi sredstev Nadzornega odbora za leto 2024, sprejel odlok o ureditvi javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju občine Zagorje ob Savi ter nekaj prostorskih dokumentov.
Za zadnjo točko, pobude in vprašanja članov občinskega sveta, so svetniki SLS na občinske službe in župana naslovili kar 14 pobud in vprašanja, ki so jih poslali minuli petek in na dan zasedanja občinskega sveta. Kljub poznemu pošiljanju je občinska uprava na vsa vprašanja odgovorila pisno in jih objavila na občinski spletni strani. Na začetku zadnje točke se je v imenu stranke Zagorje gre naprej oglasil svetnik Mitja Adamlje, ki je bil kritičen do vse bolj nestrpne in žaljive komunikacije svetnikov SLS, predvsem svetnika Boštjana Ocepka. Kot je povedal, tovrstno komunikacijo opažajo in obsojajo tudi številni občani, zato je pozval, da pred predstavitvijo vprašanj in pobud vsi, ki se ne strinjajo s tovrstnim neprimernim ravnanjem svetniške skupine SLS, predčasno zapustijo sejo. Pozivu so se, razen petih svetnikov SLS, odzvali svetniki vseh ostalih strank. Ker je sejo zapustilo 19 od 24 svetnikov, ni bila več sklepčna, zato jo je predsedujoči podžupan Janez Vovk zaključil pred zadnjo točko. 

Foto: ČZ

V občini Zagorje ob Savi se bodo ta konec tedna začele prve čistilne akcije po krajevnih skupnostih. V soboto, 22. marca 2025, se bodo čiščenja narave tako lotili v krajevnih skupnostih Izlake, Šentgotard, Mlinše-Kolovrat, Tirna in Podkum. V KS Rudnik-Toplice čistilno akcijo načrtujejo 29. marca, v KS Kisovec-Loke bodo čistili med 1. in 15. aprilom, v KS Šentlambert 5. aprila in v KS Kotredež ter KS Čemšenik 12. aprila.
Občina Zagorje ob Savi bo tudi tokrat udeležencem zagotovila malico, zaščitne rokavice in vrečke za odpadke, Komunala Zagorje bo poskrbela za odvoz odpadkov, zbranih v vrečah ob cestah in na ekoloških otokih.
Tudi letos pa bo Komunala Zagorje poskrbela za organiziran odvoz nevarnih odpadkov, akcijo odvoza načrtujejo v mesecu aprilu.

Foto: ČZ

Nekdanje trboveljsko podjetje Iskra je eno tistih, ki jih je v letih po osamosvojitvi Slovenije in z občutnim skrčenjem tržišča doletela klavrna usoda. Nekdaj uspešno in znano podjetje tudi izven zasavskih meja je šlo v stečaj, delavci pa po različnih poteh. Nekateri so dočakali upokojitev, drugi so imeli manj sreče in so morali službo iskati drugod, spet tretjih ni več. Pa vendar je bilo, kot se še danes mnogi med njimi spominjajo, vseeno luštno in so bili lepi časi, dokler so trajali.
Prav zaradi tega in časov, kakršni so sedaj, se je porodila ideja, da bi se nekdanji sodelavci kdaj spet srečali. Tu in tam, a vendarle. Pred petnajstimi leti so organizirali prvo srečanje nekdanjih zaposlenih, ki so sedaj že dolgo upokojenci. Nekaj bivših delavk Iskre se je dobilo in prijetno druženje ter obujanje starih časov so bili povod, da so sklenile, da bi se dobivale vsako leto. Resda je na začetku to bila le ideja in želja, a sta prerasli v zdaj že tradicionalna srečanja.

To naj ostanejo
Zanje si želijo, da bi se tudi v bodoče nadaljevala. A želje so eno, čeprav so velike, od besed k dejanjem pa je malce daljša pot. »Smo upokojenke, z majhnimi pokojninami in vse, kar organiziramo, organiziramo same ter na svoje stroške. Več, kot nas je, lažje pridemo skozi, kot se reče. Marsikatera bi se prav tako zelo rada udeležila srečanj, a ji finančno stanje preprosto ne dopušča. Poleg finančnih pogojev je vsako leto tudi nas manj, kar se še dodatno pozna pri udeležbi,« pravi pobudnica ideje in organizatorka srečanj Bojana Mastnak.
Vsako leto pripravijo srečanje okrog dneva žena, letos so srečanje organizirale 14. marca. Dobijo se v gostišču Mala malca’. »Pripravimo krajši kulturni program, v katerega vključimo udeleženke in tudi naše vnuke. Sledi večerja, po njej pa sproščeno klepetanje in zabava. Tokrat nas je bilo 45. In potem se celo čudimo, da je dež? Pri toliko ženskah, ki ne znajo biti ravno tiho in toliko »šimfanja«? Še dobro, da se dobimo le enkrat letno,« se šali Bojana.

Dan žena za dedca
Na srečanjih je tudi častna izjema, moški glasbenik, ki skrbi za glasbo v živo in zabavo. Zadnja leta je to Miran Rus. Sedaj pretežno tako imenovani one man band, v Zasavju pa sicer znan tudi kot član dua Evergreen. Bržkone mora biti res fant od fare in tudi dedec z nekaj korajže, da se na dan njihovega praznika pomeša med nekaj deset udeleženk. A so ga sprejele medse. Zadovoljne so z njegovimi nastopi, skupaj se na veliko šalijo in pravzaprav skupaj celo praznujejo 8. marec. »Zdaj je »ena« od nas, haha,« si ga malce privoščijo na njegov račun. Tudi letos se je tako pelo, plesalo in zabavalo. »In to kar nekaj časa. Običajno se dobimo ob 17. uri, domov pa se pogosto odpravimo šele proti polnoči. Nismo še niti približno za staro šaro. V koš damo tudi kakšne mlajše od nas,« doda Bojana.
Upokojenke si želijo, da bi se njihova srečanja nadaljevala tudi v prihodnje, četudi le enkrat letno. Zato imajo željo, da bi jim nasproti prišel kakšen sponzor, nekdo, ki bi jim finančno ali kako drugače olajšal organizacijo in samo srečanje. »Letos nam je nekaj primaknila Občina Trbovlje in nadvse hvaležne smo za to,« poudari Bojana, ki ima večino organizacijskih vajeti v svojih rokah in kljub odgovornosti ter potrebnem času in energiji vsako leto znova pripravi srečanje Iskric. »Najpomembneje je, da negujemo dolgoletna prijateljstva, navsezadnje smo v službi skupaj prebile toliko in toliko let in dočakale upokojitev. Zato bi res rade, da bi naša srečanja bila tradicionalna tudi še naprej,« strne želje vseh udeleženk.

Foto: ČZ