Svet JZ za kulturo, šport, mladino in turizem KRC Hrastnik je na izredni seji imenoval novo direktorico. Kot vršilka dolžnosti je bila soglasno izbrana Nina Kavzar, ki sicer vodi tudi MC Hrastnik.
»Najprej se moram spoznati s stvarmi, pri katerih doslej nisem sodelovala, čeprav sem bila vpeta pri večini programov. Delovanje zavoda sicer poznam. Nadaljevala bom s tekočimi projekti,« pravi Kavzarjeva. Ima že tudi nekaj svojih zamisli. »Trenutno, kot rečeno, bomo nadaljevali s tekočimi stvarmi, za ostalo pa bomo videli, kaj prinese tudi čas. Dosedanji projekti in delovanje so bili dobri, želela bi pohvaliti prejšnjega direktorja, ki je zelo dobro zastavil delovanje in si tudi sama želim, da v tem duhu nadaljujemo,« še doda.
Vršilka dolžnosti je bila imenovana do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto. Razpis za novega direktorja bo objavljen najkasneje do meseca maja. V primeru, da bodo razpisna opravila stekla kot načrtovano, naj bi občinski svet na junijski seji imenoval in potrdil direktorja.

Foto: ČZ

V Domu starejših Franc Salamon v Trbovljah so pred kratkim obujali spomine na posebno poroko. Stane Cenc je skupaj z vodstvom in zaposlenimi za ženo Dragico pripravil manjšo slovesnost. Praznovala sta namreč diamantno poroko oziroma 60 skupnih zakonskih let. Čeprav gre za obletnico, ki je ne dočaka ravno veliko parov, sta si zaželela preprostega obeleženja. Od direktorice in ekipe zaposlenih sta prejela čestitke in šopek, zapeli so jima člani domskega pevskega zbora, ki so tudi stanovalci, slavljenec pa se je zavrtel z direktorico. Zaplesala, kot sta se pošalila, sta tudi z ženo, ki je na vozičku in jo je zavrtel kar na njem. »Nisva želela kakšnega pretiravanja, prav tako ni bilo ne predolgo, ne prekratko. Skupaj smo se poveselili, zapeli, zaplesali in nazdravili,« pravi Stane. Ženini sostanovalci in zaposleni so jima zaželeli zdravja in sreče tudi še naprej. »Zdravja si pravzaprav najbolj želiva, to je v najinih letih najpomembneje. Pa da bi se še naprej seveda imela rada,« pravi slavljenka.

Ljubezen, pogovarjanje in prilagajanje
Ob takšnem zakonskem jubileju je precej vprašanj o tem, ali imata kakšen skrivni recept. »Ali sploh obstaja? No, najprej moraš seveda dočakati najina leta, da lahko obeležiš tudi takšen zakonski jubilej,« sta se pošalila. »Midva sva se vedno pogovarjala, tudi prilagajati se je treba. Narediš po najboljših močeh, kot veš in znaš. Učiš se sproti, tudi na napakah, kot sicer na sploh v življenju. Pridejo dobri in slabi dnevi, vsak se kdaj tudi skrega, kar je normalno. Pa seveda sva se imela in se še imava rada,« povesta. Stane je po svoji ideji dal oblikovati tudi posebno voščilnico s poročno in sedanjo fotografijo, zapisal pa je tudi »Sva se spoštovala in rada imela, zato sva 60 lepih skupnih let doživela«.
Stane je do deset let pred upokojitvijo delal v nekdanji trboveljski Strojni tovarni, najdlje kot vodja približno 500 delavcev osrednje STT. Upokojitev je dočakal kot privatnik v podjetju, ki sta ga imela skupaj s sinom. Dragi pa je od prvega do zadnjega dne službe bila zaposlena na takratni trboveljski Ljubljanski banki. Na stare čase imata lepe spomine. »Vsi smo bili enkrat mladi, pa tudi časi in ljudje so bili povsem drugačni. Veliko je bilo druženja, ljudje smo bili zadovoljni z življenjem, plačami,« se spominjata. Takrat je bilo tudi neprimerno več porok kot danes. »Pari so hodili 2 ali 3 leta, potem pa so se običajno poročili. Tudi materinska starost je bila veliko nižja, kot je danes. Večina žensk je postalo mama tam nekje pri 25, kar je bilo več, se je zdelo že pozno. Starejši so vedno rekli, da tiktaka biološka ura,« pravi Dragi.

Kljub službi običajno družinsko življenje
Stane je zaradi narave službe in drugih funkcij pogosto izostal od doma več od 8 ur. Zato je glavna doma bila žena. Poleg službe je gospodinjila, večinoma je vzgajala sina. »Videli smo se nekaj pozneje, to je pač bil del življenja. Nadoknadili smo z dopusti, izleti, veliko smo tudi potovali tako po tedanji Jugoslaviji, kot tujini,« pravi Stane o tem, da družina zaradi službe ni trpela. Ne doma, ne v službi ni bil strog, pa so kljub temu stvari tekle, kot je treba. A danes in v tej situaciji si ne predstavlja, da bi bil še enkrat mlad, kako bi gradil kariero in imel normalno družino. Z ženo poldrugo leto zaradi njene bolezni in stanja stanujeta ločeno. Sam biva še doma. »Dokler bom lahko skrbel zase, potem pa se bom tudi sam preselil v Dom. Ženo vsak dan obiskujem, zadovoljen sem z oskrbo in odnosom v Domu,« pravi Stane. Kako pa se znajde doma sedaj sam? »Skuham, pospravim. Znam za štedilnikom, tako da mi ravno sile ni. Edino z ribami pa nimam sreče. Pa se ne jezim. Enkrat na teden grem v restavracijo. Pa še pomivati mi ni treba,« pravi. Poleg na obisk k ženi je vsakodnevno pravilo druženje s prijatelji, nekdanjimi sodelavci in drugimi v trboveljskem Rudarju. »Debatiramo, igramo karte, se družimo in, seveda, »šimfamo«. Sicer pa še vedno precej berem, rad rešujem križanke, gledam televizijo, spremljam časopise. Tako da mi dan mine mimogrede. Nikoli mi ni dolgčas,« še pove.

Foto: ČZ in osebni arhiv

Na letošnji prvi redni seji se je sestal hrastniški občinski svet. Med 13 točkami so največ časa namenili obravnavi in sprejemu sklepa o izdaji soglasja k cenam storitev pomoči na domu v Domu starejših Hrastnik in storitev dodatnih nalog v sklopu CSD Zasavje za letošnje leto ter poročilu Javnega zavoda KRC za leto 2024.
V Domu starejših Hrastnik so potrdili novo ceno za oskrbovance 9,14 evra na uro. Za 7,44 % so se povečale tudi ostane cene. Lansko leto beležijo povečano število oskrbovancev, s 83 v letu 2023 se je število povečalo na 97, zaposlena je bila tudi ena oskrbovalka več. Še vedno je težava s kadri, predvsem bi potrebovali še oskrbovalke. Po novem se nova skupina za to delo izobražuje tudi preko Zasavske ljudske univerze. Z napovedanim novim zakonom, ki bo začel veljati s 1. julijem, ni pričakovati kakšnih revolucionarnih sprememb po Domovih, ker ni kadra. Predvideva se, da se bo med drugim pokazalo, koliko sedanjih prejemnikov pomoči na domu bi bilo zainteresiranih za dolgotrajno oskrbo na svojih domovih. Domovi za starejše imajo ta teden sestanek, na katerem bodo prisotni tudi ministri vseh treh resornih ministrstev, predstavniki SPIZ in ZZZ RS. Glede samega bodočega Doma na Leši, če bo vse šlo po načrtih, bo v mesecu maju dano javno naročilo.

Poročila bodo dana naknadno
Največ debate in tudi polemike pa je bilo pri hrastniškem KRC ter direktorju, ki je s tem tednom že nastopil službo drugje. Med drugim je bilo izpostavljeno pogrešanje poročil o stroških in prihodkih nekaterih večjih prireditev, predvsem festivalov Rdeči revirji in Kamerat, slab obisk prireditev ter situacija z računovodstvom. Direktor je pojasnil, da bodo finančno konstrukcijo za omenjena projekta pripravili, obisk na dogodkih v sklopu festivalov in prireditev pa je različen, odvisno od prizorišča odvijanja, letnega časa in vsebine. Zdaj že bivši direktor festival Kamerad sicer ocenjuje kot uspešen projekt. Donedavna vodja računovodstva je odšla na drugo delovno mesto, posledično čemur je KRC po trikratnih razpisih izbral kandidatko, a si je premislila. Trenutna rešitev je izbor zunanjega računovodstva, med drugim tudi zaradi dejstva, da KRC sam ne more ponuditi plače v višini, kakršno ponujajo marsikje drugje.
Na seji so pripravili tudi prijetno presenečenje eni od svetnic, ki je prav na dan seje praznovala rojstni dan. Ker se takšna situacija doslej še nikoli ni primerila, ji je župan s šopkom čestital v imenu vseh svetnikov.

Foto: ČZ

V Hrastniku in Trbovljah je že tradicija zagotovo unikatno obeleženje mednarodnega praznika žena. 8. marec so udeleženke iz Slovenije, Italije, Belgije, Hrvaške in Nizozemske že četrtič praznovale športno, na približno 6-kilometrskem podzemnem pohodu po rudniških rovih med omenjenima občinama. Letos je udeležba rekordna, na pot se jih je podalo kar 555. Spustile so se tudi več kot 250 metrov pod zemeljsko površje in pot od trboveljskega Ajnzerja do vhoda jame Barbara v Hrastniku prehodile ali pretekle posamično ali v skupinah. Pred startom v podzemni svet jih je fizično ogrela in na razmere globoko spodaj pripravila osebna trenerka Tina Kos, punce s tako imenovanim musklfibrom po prispetju na cilj pa je zmasiral maser Nejc Arnež. Letošnja največja posebnost prireditve je bilo nekaj slepih punc, ki so si kljub vidni oviri želele premagati izziv in občutiti svet, kjer je doma znameniti podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. Prav tako ni šlo brez pohodnic iz Litije, ki se udeležijo vsakoletnih Punc v jami. Tudi letos so imele unikatno opravo, tokrat so bile oblečene kot navijačice.

Predsednica pride na še kakšen izziv
Letos se je globoko v jame podala tudi predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar. Pripadla ji je tudi posebna naloga, pravzaprav čast. Kot prva ženska doslej jih je namreč po zadnji plati naložila legendarnemu Perkmandeljcu.

Zanjo in še nekaj povabljenk je predstavnik organizatorja Marko Planinc z županom Markom Funklom pripravil krajši sprejem. Lani je bila v Hrastniku na regionalni prireditvi v pripravi zasavske jedi funšterc, letos se je podala v jamo, kaj bo naslednji izziv?

Vili letos v jamo še ne
Tradicionalno so tudi tokrat udeleženkam podelili različne nazive. Razglasili so najbolj mlečno (najmlajšo) in najbolj izkušeno udeleženko, Herc šaflo (najbolj srčna udeleženka), največjo kumaratko (najbolj tovariška udeleženka), Krajcngo (udeleženko iz najbolj oddaljenega kraja, ki je prišla iz nizozemskega Haaga). Punce so se prihodu iz jame pomerile v igri Met bata škornja rikverc čez ramo v kuolmkišto. Hrastniški župan se je letos izkazal tudi kot turistični vodič, saj je skupini udeleženk razkazal del rudarske zapuščine na tem predelu Hrastnika in jim povedal nekaj o zgodovini ter načrtih, ki jih imajo v zvezi z njo. Za zabavo udeleženk po uradnem delu prireditve in nastopu Rudarske godbe ter tria Gačniki pa je skrbel Vili Resnik, ki jim je razdelil več koledarjev s svojo podobo, povedal pa tudi, da bi se v prihodnje z največjim veseljem in več kot blažen kadarkoli spustil pod zemljo s 500 puncami.

Foto: ČZ in Branko Klančar
Video: ČZ

V trboveljskem Dewesoftu in na izlaškem ETI so se odzvali na razveljavitev razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v premogovni regiji. Javna agencija Spirit je razpis razveljavila, v roku naslednjih treh mesecev napoveduje objavo novega. Za zasavsko regijo so sicer namenili skupno skoraj 30 milijonov in pol evrov.

Nepravično do potrjenih prejemnikov
Družba Eti Izlake je na razpis za prestrukturiranje premogovnih regij v lanskem letu prijavila šest projektov, v sklopu katerih je približno za 28,5 milijonov stroškov. Odobrenih jim je bilo skoraj 9,5 milijonov sredstev. V sklopu projektov so načrtovali dvig dodane vrednosti in odpiranje novih delovnih mest, s čemer bi pospešili razvoj regije in kar bi bilo tudi pozitiva za gospodarstvo. Sredstev zaradi razveljavitve razpisa sedaj ne bodo prejeli. »V ETI izražamo globoko razočaranje nad odločitvijo za preklic razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko – šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027, saj je nepravična do že potrjenih prejemnikov. Zdaj bomo posledično morali prevetriti naše poslovne načrte, omejiti obseg naložb in podaljšati časovnico investicij, kar bo negativno vplivalo na našo in gospodarsko rast regije,« pravijo.
Po njihovih navedbah je država zamujala že z objavo razpisa, dodatna 3-mesečna zamuda je bila tudi glede izbora, sedaj pa je ta še razveljavljen.

Poraba naj bo racionalna in transparentna
Povsem drugače pa so se odzvali v Dewesoftu. »Evropska sredstva morajo biti porabljena na pravi način in za pravi namen. Želimo si namreč živeti v družbi, kjer bo poraba javnih sredstev, pa naj bo iz državnih ali evropskih virov, racionalna in transparentna. Želimo si, da bo prav vsaka državna investicija pod drobnogledom in da ne bo možnosti za pojavljanje korupcije in s tem višanja stroškov,« je strnil soustanovitelj družbe in njen predsednik Jure Knez.
V družbi menijo tudi, da je lahko razpis pripravljen veliko bolje v smislu, da se sredstva razdelijo najboljšim projektom in da dejansko spodbuja razvoj regij. Trenutni v nekaterih točkah razvoj omejuje. »Na razpis se je prijavilo ogromno število odličnih projektov, ki si zaslužijo sofinanciranje, saj bodo v prihodnosti pospešili prestrukturiranje regije in prav je, da ti projekti čim prej ugledajo luč sveta,« še doda.
V družbi so zaradi pravičnosti in transparentnosti pripravljeni sprejeti odlog, pa tudi riziko, da se na naslednjem razpisu prijavijo še boljši projekti in morda sami ne bodo dobili sredstev.

Foto: ČZ

V Zagorju so se tudi letos tradicionalno sprehodile pustne maškare v povorki po Kidričevi do mestnega parka. Letos se je v organiziranih skupinah v povorki sprehodilo 11 ekip. Gobice, Super junaki, Mišmaš, Indijanci, Znanstveniki, Žabja šola, NK Cicibani, Sadovnjak, Rudarji in VDC Zagorje. Mednje so se pomešali tudi drugi udeleženci in odrasli, našemljenih je bilo tudi več družin. V pustnih maskah in po taktih svojih glasbenih inštrumentov so se po Kidričevi sprehodili in tudi na mestni ploščadi zaigrali člani Pihalnega orkestra Svea.
Na ploščadi je potekalo glavno rajanje in sicer ples, prepevanje in telovadba z moderatorko Alenko Kolman, ki so ji družbo delale tudi tri maskote pujse. Organizator je za številne maškare pripravil pustne krofe, ki so jih delili na stojnicah.

Maškare tudi letos niso izneverile ne s številom udeležencev, ne z maskami in kostumi. Dinozavri, gusarji, policisti, čarovniki, kraljične, medvedki, rudarji, cvetlice, nindže, miške, Indijanci, kuharji, znanstveniki, gobice, čebelice, Vikingi, Kremenčkovi, žabice, vojaki, klovni, sadeži, Spidermani, Supermani, Rdeče kapice, metuljčki, duhci in drugi so se pomešali v povorki in kasneje na ploščadi, kjer so rajali poldrugo uro.

Foto: ČZ

V ZD Trbovlje konec marca, natančneje 27., začenja delati še en ortoped, Nik Žlak, dr. med., spec. ortopedije. Ambulanta bo predvidoma delovala enkrat mesečno. V ZD Trbovlje bosta samoplačniške ortopedske storitve torej od konca meseca opravljala dva ortopeda, Rok Vengust, dr. med., spec. ortopedije, katerega specialnost so težave s hrbtenico in pa Nik Žlak, dr. med., spec. ortopedije.

Naročanje na pregled za oba ortopeda:
Vsak ponedeljek, sreda in petek med 11h in 13h na številki 03 56 24 100 ali na e-naslov: ortoped@zd-trbovlje.si

Foto: ČZ

Zasavske občine so se pri pripravi urejanja poslovnih con preko Sklada za pravičen prehod uskladile, da se ureja tri poslovne cone, natančneje poslovno cono Kisovec, Lakonca in Rudnik. Po dogovoru s pristojnim ministrstvom so pripravili razpis za sofinanciranje poslovnih con in sicer najprej za PC Kisovec, nato za PC Lakonca in nato za PC Rudnik.
Občina Hrastnik je že pred razpisom pričela s pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, v začetku lanskega novembra pa vložila vlogo za izdajo. V samem postopku je sodelovalo 21 stranskih udeležencev, po vseh postopkih je bilo gradbeno dovoljenje izdano konec decembra 2024 in zaradi slabše odzivnosti določenih stranskih udeležencev pravnomočno postalo šele konec letošnjega januarja. Na sestanku s pristojnim ministrstvom prejšnji teden so se dogovorili za ponovitev razpisa v čim krajšem času, da ne bo prišlo do zamikov pri sami realizaciji projekta.
Projekt PC Rudnik je vreden 1.556.447,72 EUR. Na Občini Hrastnik so prepričani, da bo pravočasno realiziran ter podprt s strani Sklada za pravičen prehod.

Foto: Občina Hrastnik (Google Earth)