Kot je znano, so se na trenutno stanje v Splošni bolnišnici Trbovlje v zvezi z začasnim zaprtjem pediatričnega in ginekološko porodnega oddelka zaradi pomanjkanja kadrov nemudoma odzvali tudi župani Trbovelj, Zagorja in Hrastnika.
»V luči včerajšnjih dogodkov v zvezi s Splošno bolnišnico Trbovlje (SBT), torej začasnega zaprtja pediatričnega in porodniškega oddelka, župani vseh treh zasavskih občin (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi), zahtevamo takojšen sklic izredne seje Sveta zavoda SBT. Ogorčeno ugotavljamo, da o stanju in posledično začasnemu zaprtju navedenih dveh oddelkov v SBT niti župani niti občine, nismo bili predhodno obveščeni. Nesprejemljivo je, da tako pomembne informacije za naše prebivalce, izvemo iz medijev. Ni prvič, da se stanje v SBT prikriva, in da v javnosti prihajajo različne in nepreverjene informacije. Med njimi tudi vedno znova informacije o trajnem zaprtju enega ali več oddelkov oziroma o ukinitvi SBT kot takšne. Celotno Zasavje tega seveda pod nobenim pogojem ne bo dopustilo! Zahtevamo, da se na izredno sejo Sveta SBT povabi vse zasavske župane, vse zasavske poslance v Državnem zboru RS, direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje in dr. Sama Fakina, nekdanjega ministra za zdravje RS. Datum in uro izredne seje Sveta SBT pričakujemo v najkrajšem možnem času.
Hvala!
mag. Zoran Poznič
župan Občine Trbovlje, v imenu vseh treh zasavskih županov« so predvčerajšnjim zapisali na Facebook strani Občine Trbovlje.
Objava je, tako kot tudi problematika na sploh, sprožila odziv in veliko prahu. Na našem portalu smo zato direktorju Metodu Kurentu zastavili nekaj vprašanj.
Kako komentirate navedene očitke?
Kot prvo moram povedati, da sem bil gost na seji Sveta regije, ki je najvišji organ regije, že v mesecu aprilu, kjer sem župane seznanil s problematiko in takrat smo se dogovorili, da se bomo v jeseni pogovarjali naprej. Jesen je nastopila, čeprav je uradno še poletje. Tudi v lanskem letu so se parkrat zgodile podobne zadeve, ko smo bili prisiljeni kakšen oddelek za kak dan zapreti, ker preprosto zaradi pomanjkanja kadra nismo mogli sestaviti urnika. Dejstvo pa je, da urnik, če ni zdravnikov in zagotavljati 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, ni tako enostavno in ustanovitelj to ve. Prav tako to vedo predstavniki Sveta zavoda, še posebej tisti, ki so imenovani s strani ustanovitelja, torej s strani države. Jaz razumem trboveljskega župana, vendar je izjava bila preuranjena. Še v ponedeljek sem z njim govoril po telefonu da bi se rad z njim sestal. Pač, prvi dan, ko je imel čas, je bil v četrtek zjutraj ob 8. uri. V sredo je šla ven ta izjava. Mislim, da je bila preuranjena. Že v torek sem tudi govoril po telefonu z g. Švaganom in tudi zagorski župan se je strinjal, da najprej je najvišji organ, to je Svet regije. Ta pa mora poslati svoje protestno pismo predsedniku vlade, ta pa bo potem pritisnil na resorno ministrico in njeno ekipo naj že končno najdejo enkrat v dveh letih čas, pridejo v Trbovlje, detektirajo vse probleme in nam jih pomagajo reševati. Zato imajo pa organ, ki se mu reče Svet zavoda in 4 svoje kandidate, ki so jih imenovali in na katerih pa je ta odgovornost. Upam, da se zavedajo, kakšno odgovornost so prevzeli s to funkcijo.
Ne glede na realnost in upravičenost kritik, ki letijo na vas kot direktorja, kaj v takšni situaciji pravzaprav lahko neka bolnica oziroma direktor kot vodstvena oseba glede na pristojnosti in zakonska določila naredi in kdo bi še moral prvi odreagirati in poskrbeti za stvari?
Zadeve glede pomanjkanja zdravnikov so že dolgo znane, imajo že dolgo brado, tako kot jo ima Republika Slovenija, se pravi 30 let. Seveda je najprej sistem šolstva, odgovorna oseba pa je vedno minister za zdravje in njegova ekipa. Pri nas se trudimo po svojih močeh. Imamo razpisane štipendije, imamo svoje specializante, ki jih potem ministrstvo ne zna zadržati v matični bolnišnici, ampak jih spušča tako v privatni sektor kot v druge javne zavode, kot sta na primer oba UKC, se pravi terciarne ustanove. Drugi problem, ki ga vidim, je definitivno pri zaposlovanju tujcev. Tudi mi se trudimo in vemo kako je z medicinskim študijem. Najprej je medicinska fakulteta, potem pa 6 let specializacij, če ga dobiš iz tujine, je pa nostrifikacija, tako imenovano enoletno kroženje. Zaradi takih časovnih obdobij kljub temu, da mi že imamo pediatrinjo, je ta začela krožiti maja in če bo vse v redu, bo izpite opravljala prihodnje leto aprila ali maja, torej še vedno traja to leto plus vsi papirji, ki smo jih morali narediti. Dogovore imamo tudi že z drugim zdravnikom pediatrom, če bo z družino prišel k nam, mu urejamo tako bivalne pogoje od bivalne vize, se pravi da se ukvarjamo z vsemi postopki na zunanjem ministrstvu, na Ministrstvu za zaposlovanje, na upravni enoti in potem se končno tudi jaz sam v prostem času dogovarjam tako s predstavniki podjetja Spekter kot konkretno z županom o dovolj velikem stanovanju na primerni lokaciji, da bo vsa družina iz tuje države lahko sem prišla živeti in bo zdravnik lahko opravljal delo v naši ustanovi. Zadeve so kompleksne, trajajo pa nekako od 15 mesecev do 8 let.
Foto: ČZ
