V ZD Trbovlje uvajajo poseben program, v katerem lahko vsa družina pridobi ustrezna znanja za bolj zdrav način življenja. Prvenstveno je program namenjen otrokom v 4. in 6. razredu osnovne šole in njihovim družinam. Program, ki je v celoti brezplačen, je odlična naložba za zdravje v prihodnje.
Program vključuje: – vodeno vadbo za otroke in mladostnike, – nasvete s področja uravnotežene prehrane za zdrav življenjski slog – nasvete s področja psihosocialnih spretnosti.
Več informacij kako do bolj zdravega načina življenja na številki 030 424 003 ali po e-pošti ckz@zd-trbovlje.si
Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, predsednik Društva general Maister za Zasavje Radigoj Perger, predsednica Zveze društev general Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec ter generalni sekretar zveze Rudolf Pfajfar so na dan Rudolfa Maistra v parku dr. Janeza Drnovška slovesno zasadili lipo v Maistrov spomin. V nagovorih ob zasaditvi spominske lipe so župan in predstavniki vseh treh organizacij poudarili pomen njegovega boja za slovenski narod.
General Rudolf Maister je med sooblikovalce slovenske zgodovine vstopil ob koncu prve svetovne vojne, ko je v kaotični politični situaciji 1. novembra 1918 Maribor samoiniciativno razglasil za jugoslovansko posest ter prevzel vojaško poveljstvo nad njim in celotno Spodnjo Štajersko. Svoje življenje je posvetil vojaški službi, v kateri je dosegel najvišjo, generalsko raven. Širši javnosti pa je nekoliko manj njegova umetniška plat, ki jo je izživel z likovnim in pesniškim ustvarjanjem ter strastnim zbiranjem knjig. Dve njegovi pesmi sta recitirala Maša Šimunič in Domen Unetič iz OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, za glasbeni program pa so poskrbeli učenke in učenci Glasbene šole Zagorje ob Savi ter Rihard Majcen, ki je zapel himno Zveze društev general Maister Slovenec sem.
Na osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju, na podružnični v Kisovcu in na osnovni na Podkumu so včeraj v sklopu šolskih aktivnosti sadili sadno drevje. Drevesa so posadili še ravno pravi čas, saj je danes tudi Zasavje pobelil sneg. Akcija je sicer potekala ob 25-letnici Društva ekoloških kmetov zdravo življenje v sodelovanju KGZ Slovenije. Sadike je šolam darovala Drevesnica Ocepek. Omenjene šole imajo tudi nekaj svojega vrtička oziroma sadovnjaka. Na njih je nekaj sadnega drevja, visokih gred in drugih uporabnih rastlin. Na OŠ Podkum so posadili jablano sorte Carjevič. Vrtiček imajo sicer v okviru ur razširjenega programa. Prav tako imajo tudi tako imenovani hotel za žuželke in čebelnjak, na šoli deluje tudi čebelarski krožek. Pridelujejo svoj med, ki ga uporabljajo za prehrano v šoli. Za čaje pa vzgajajo tudi različna zelišča. Šolarji so ob zaključku akcije tudi zapeli pod vodstvom ravnateljice in ene od učiteljic.
Na Okrogarjevi šoli pa so v Zagorju zasadili dve, v Kisovcu pa eno drevo sorte Carjevič in Gorenjska voščenka. Tudi v Zagorju imajo svoj čebelnjak in visoke grede, zasaditi si želijo tudi divje češnje. Tako organizatorji, kot šole tovrstne akcije sicer podpirajo. Namen je, da šolarji spoznajo sadjarstvo, se naučijo česa novega, kar bodo lahko uporabili tudi doma, morda pa se bodo nekateri kasneje odločili tudi za katerega od poklicev na tem področju.
Letos mineva 150 let od rojstva in 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra. Vlada Republike Slovenije se spominu nanj in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Številnim dogodkom, ki bodo potekali po vsej Sloveniji, se pridružuje tudi Občina Zagorje ob Savi v sodelovanju z Društvom generala Maistra za Zasavje. V parku dr. Janeza Drnovška bo jutri ob 10. uri zasaditev spominske lipe.
Občina Zagorje ob Savi bo postavila štiri nove sončne elektrarne. Te bodo na objektih Glasbene šole Zagorje in Proletarca ter podružničnih šol v Kisovcu in na Mlinšah. Skupna moč vseh elektrarn bo znašala okoli 126 kWh, naložbena vrednost pa okoli 115.000 evrov. Ob vse večjem naraščanju cen električne energije tako Občina Zagorje ob Savi zasleduje cilj, da bi postala čimbolj samooskrbna pri proizvodnji elektrike. Izvedeno je bilo javno naročilo za postavitev osmih sončnih elektrarn, saj Občina računa na sofinanciranje s strani države in Evropske unije. Ker sklepa o sofinanciranju še ni, bo Občina prve štiri sončne elektrarne financirala z lastnimi sredstvi. Nove elektrarne bodo postavljene do konca letošnjega leta.
V Zasavju se med drugim zavedajo tudi možnosti, da se pripetijo proizvodne nesreče. Med potencialnimi lokacijami zanje je tudi hrastniška Tovarna kemičnih izdelkov. TKI sodi med obrate večjega tveganja za okolje zaradi proizvodnje in skladiščenja klora. Zaradi tega je obvezna izdelava načrtov zaščite in reševanja ter njihovega preverjanja na tri leta. Odzivnost vseh odgovornih, pravilno ukrepanje in prisebnost ogroženih lahko bistveno zmanjšajo posledice nesreče. Zato so v TKI v sodelovanju s PGD Trbovlje-mesto, PGD Hrastnik, PGD Dol pri Hrastniku, Zdravstvenim domom Hrastnik, Bolnišnico Trbovlje, NMP Zagorje ob Savi, NMP Laško, štabom CZ TKI, štabom CZ občine Hrastnik, Policijsko postajo Hrastnik, Izpostavo URSZR Trbovlje in Regijskim centrom za obveščanje organizirali obsežno akcijo prikaza, kako tovrstne nesreče izgledajo ter kako ravnati če se zgodijo.
13 specialcev Vaja je terjala obsežne priprave in usklajevanja. Vanjo je namreč bilo vključenih več deležnikov z različnih področij, ki so poleg tega tudi z geografsko različnih lokacij. Občina Hrastnik in TKI sta izdali tudi tematsko zloženko Kako se zaščitimo pred klorom, ki so jo prejela vsa hrastniška gospodinjstva. Vaja je bila izvedena ob situaciji, da jeprišlo do poškodbe cevovoda za tekoči klor. Pri padcu delavcev z delovnega odra se je prevrnila 50 kg jeklenka klora. »Scenarij za vajo je pravzaprav bil pripravljen za nekaj, kar je v praksi tako rekoč praktično nemogoče. Sam obrat denimo se samodejno zaustavi ob prisotnosti 5 ppm klora, kar je za človeka moteče po vonju, daleč pa od nevarnosti. Sama tehnologija je postavljena na najmodernejših osnovah. Naša ekipa je v preteklosti imela od 30 do 40 intervencij na terenu. Sedaj je tega manj, intervencije so v glavnem pri vaških vodovodih, ko se prevrne kakšna jeklenka in podobno,« pravi direktor TKI Hrastnik Branko Majes.Ob tovrstnih nesrečah posreduje enota IRE KLOR, ki sodi med specializirane enote CZ RS. Kadrovsko zasedbo enote zagotavlja TKI Hrastnik, v njej je 13 aktivnih reševalcev.
Vse kot načrtovano »Vaja je potekala po načrtu. Preizkusili smo vse sile, ki so potrebne ob tovrstnih nesrečah. Sedaj sledi izdelava analize in rezultatov, ki bodo pokazali, ali je kje še možno ali potrebno kaj še izboljšati. Vaja je sicer pokazala, da smo pripravljeni na tovrstne situacije. Sama sva zadovoljna,« pravita regijski poveljnik CZ Simon Las in občinski poveljnik CZ Hrastnik Tomaž Sihur. Sodelovala je tudi Splošna bolnišnica Trbovlje. Sprejemali so ponesrečence, ocenjevali pa strokovnost zdravniške ekipe, merili odzivni čas in podobno. »K nam je bilo pripeljanih 8 poškodovancev, označenih z različnimi tipi poškodb. Oskrbela jih je ekipa pod vodstvom strokovne direktorice, ki je sicer tudi članica stalne poveljniške skupine,« pravi v.d. direktor Marjan Podgoršek. »Štirje poškodovanci so bili oskrbljeni s strani kirurške, štirje pa internistične ekipe. Šlo je za hujše poškodbe. Moram pohvaliti svojo ekipo. Akcija je potekala tekoče, kljub dejstvu, da smo na soboto malo bolj okrnjeni. Vaja je pokazala, da je smiselnih še nekaj manjših izboljšav, mislim pa, da smo zelo dobro pripravljeni na primere množičnih nesreč,« meni v.d. strokovna direktorica Tadeja Jelenko. »V Hrastniku imamo dobro usposobljene ljudi in lažje ter bolj mirno spimo ob tem dejstvu. Iskrena hvala vsem, ki svoj čas in znanje dajejo temu, da smo vsi skupaj bolj varni,« je zadovoljen tudi župan Marko Funkl.
Splošno bolnišnico Trbovlje je prvič v svojem mandatu obiskala aktualna zdravstvena ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel. Sedanje vodstvo bolnice se je na ministrstvo obrnilo s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi težavami. »Kratkoročne so predvsem likvidnostne težave. Poravnavamo aprilske račune, finančnega minusa je ob mojem nastopu funkcije bilo več kot dva milijona. Glede plačil še nismo napredovali daleč, imeli smo par izterjav, ki jih je bilo treba poplačati prednostno. V teku so postopki za kratkoročno posojilo, verjamemo, da nam bo ministrstvo v zvezi s tem pomagalo. Gre za dva milijona, z namenom poplačila dobaviteljev. Upamo, da bomo s posojilom obveznosti zmanjšali vsaj za tri mesece. Z novimi pogodbami smo začeli izvajati tudi politiko 90-dnevnih plačilnih rokov. Glede ostalega pa mislim, da je bil sestanek bolj spoznavne narave in upamo, da se bo sodelovanje razvijalo še v širšem sklopu,« pravi v. d. direktor Marjan Podgoršek.
Pregledi čakalnih vrst po oddelkih Kot srednjeročnih težav se nameravajo lotiti izboljšanja informacijskih stvari in postoriti organizacijske. Poleg z zdravstveno ministrico so se na sestanku pogovarjali še z zasavskima poslancema Gašperjem Ovnikom in Teodorjem Uraničem. S sestankom je zadovoljna tudi ministrica, na katero je sicer v mandatu prejšnjega vodstva bolnišnice letelo precej očitkov, da kljub perečim težavam in seznanjenosti z njimi doslej v času svojega ministrskega mandata ni našla časa za obisk zasavske bolnišnice. »Predvsem smo pregledali v kakšnem stanju je bolnišnica tako likvidnostno kot tudi glede realizacije plana. Zelo sem zadovoljna, ko so mi povedali, da se lotevajo veliko prenov procesov, denimo pregledujejo čakalne vrste po posameznih oddelkih, s čemer so začeli pred 14 dnevi. To bova z direktorjem še posebej natančno spremljala. Tem stvarem ministrstvo namenja veliko pozornosti. Mislim, da je sanacijski plan dobro sestavljen, da gredo ukrepi, ki jih izvajajo v bolnišnici, v pravo smer,« pove.
Urgenca ostaja Ministrica je zagotovila tudi, da v Zasavju oziroma v Trbovljah ostaja tudi urgenca. V preteklosti je večkrat bila omenjana ideja, da bi se jo ukinilo, kar je sprožilo buren odziv Zasavčanov. »Ministrstvo v vseh regijah pripravlja prenovo sistema zagotavljanja nujne medicinske pomoči. Določene rešitve so predvidene tudi v Zakonu o zdravstveni dejavnosti,« je še dodala. V. d. strokovna direktorica Tadeja Jelenko pa si želi čim bolj realizirati procese, da bo čim več bolnikov dobilo termine. »Usmerili se bomo v zdravljenje bolezni, za katere je v Sloveniji najdaljša čakalna doba. V Trbovljah pa jih znamo izvajati. Trenutno zelo dobro delujeta dva programa, enota žilnih pristopov, ki praktično oskrbuje celotno Slovenijo kar se tiče oskrbe dializnih bolnikov. Zelo je razširjen dodatni program hematologije, prevzeli smo 8000 točk druge ustanove. Želimo si čim več delati na kardiološkem oddelku. Tudi kirurgija ima še zlato rezervo. V bolnišnico bo treba vnesti še kakšno novo dejavnost, ki bo še pripomogla k prepoznavnosti,« pravi.
V trboveljskem Katapultu so razglasili zmagovalce nacionalnega inovacijskega kampa Akrobati 2024. V zmagovalni ekipi številka 12 so bile tudi dijakinje ekonomskega programa GESŠ Trbovlje Nina Koritnik in Teja Grobljar, njihova mentorica Špela Režun, skupaj z dijaki in mentorico SEPŠ Koper. V hudi konkurenci ekip iz vse Slovenije je dosežek še toliko večji in pomeni veliko spodbudo za naprej. Tudi dijaki ostalih skupin, kjer sta od trboveljskih dijakov sodelovala še Nik Kreča in Klavdija Delpin, so se odlično odrezali. Dijaki so tekmovali v pripravi ideje scenarija, snemanja in montiranja videa za “tic toc” oglas in predstavitvi – “pitchu” za start up podjetja, ki delujejo v Katapultu. Za katero podjetje bodo delali video oglas, so izvedeli šele prejšnji večer, ko so žrebali številke. Skupina 12 je delala oglas za napravico, ki poskrbi za zalivanje rož ob daljših odsotnostih ali če gojitelj na to kdaj pozabi.
V oglasu, ki so ga ustvarili, dekle fantu podari rožo. Po telefonu mu napiše, da ga bo pustila, če za rožo ne bo dobro skrbel. In roža fantu skoraj oveni, ker jo ob igranju računalniških igric pozabi zalivati. Potem mu prišepne dobri duh, da obstaja napravica Teglc. Fant ga vstavi v rožo in od takrat njegova roža in zveza z dekletom cvetita. Video se zaključi z zahvalo Teglcu, ker ga dekle ni pustilo in priporočilom za nakup ostalim v podobnih situacijah. Dogodek je organiziral JA Slovenije – Zavod za spodbujanje mladih, ki vodi projekt dijaških podjetij v Sloveniji. S pomočjo Katapultove medijske ekipe mentorjev in 6 akrobatov je bilo vse organizirano na visokem, profesionalnem nivoju, pa kljub temu zelo sproščeno, inspiracijsko ter povezovalno.
Visoke cene različnih storitev, tudi uporabe električne energije, so problematika tudi v Zasavju. Holding slovenskih elektrarn in Občini Trbovlje ter Hrastnik so za znižanje stroškov elektrike podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju razvojnih projektov obnovljivih virov energije. Ta zavezuje HSE, da bo občinama prodal 10 odstotkov letno proizvedene električne energije z novozgrajenih sončnih elektrarn na Prapretnem po lastni ceni, občini pa bosta s tem deležem javne ustanove v Trbovljah in Hrastniku oskrbovali z nižjimi stroški. Sporazum je del projekta zelenega prehoda nekdanje premogovne regije. Skupina HSE je sicer največja slovenska proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov in med projekti je tudi širitev ter nadgradnja sončne elektrarne v Prapretnem. Ta bo s širitvijo v omenjenih občinah po novem dosegla moč 9,8 megavata, s ciljem večje fleksibilnosti in možnosti neposrednega vodenja pa bo prigrajen tudi baterijski hranilnik električne energije do 7 megavatov moči. Za navedene energetske objekte je HSE že pridobil gradbeno dovoljenje, pričetek obratovanja dograjenega dela pa se pričakuje oktobra 2025. »Naše razvojne usmeritve so osredotočene na potencial obnovljivih virov energije hkrati z razvojem »zelenih« energetskih rešitev za končne odjemalce. Energetska lokacija v Zasavju ponuja številne priložnosti za uresničevanje naše vizije nosilca zelenega prehoda Slovenije, ki je hkrati povezana tudi z nacionalno strategijo razogljičenja,« pravi generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj. Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, pa je poudaril: »HSE ima v Zasavju na področju umeščanja v prostor zahtevne, a korektne, konstruktivne sogovornike. Verjamem, da je današnji podpis sporazuma velik korak naprej in da bomo v Zasavju skupaj uspešno izvedli še vrsto energetskih projektov. Ključni projekt je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, kjer se za prvi odsek pričakujeta javna objava in javna obravnava spomladi 2025«. Za občino Trbovlje je sporazum podpisal župan Zoran Poznič. »Dogovor s Holdingom Slovenske elektrarne pomeni znaten prihranek in potrjuje, da tudi naša investicija v opremljanje vseh javnih zgradb s sončnimi elektrarnami pelje naš razvoj na področju učinkovite rabe energetskih virov po pravi poti,« pravi. S sporazumom je zadovoljen tudi hrastniški župan Marko Funkl. »Veseli nas, da prvi fazi izgradnje sončne elektrarne v Prapretnem sledita še drugi dve in da bo na območju naše in sosednje občine stala največja sončna elektrarna v Sloveniji. Z dobrim sodelovanjem s podjetjem HSE bomo ob današnji gesti znižali strošek električne energije pri javni rabi, kar posledično pomeni, da bomo lahko prihranke dolgoročno usmerili v izboljšanje infrastrukture za občanke in občane,« pravi. Na HSE sicer v prihodnje načrtujejo tudi možnost širitve tudi v preostali dve zasavski občini, Zagorje in Litijo.
Na zagorski tržnici je postavljen nov avtomatski defibrilator, ki ga je tokrat občankam in občanom Zagorja ob Savi doniralo Društvo za srčno-žilne bolezni AED iz sredstev, ki so jih dobili z donacijami dela dohodnine. V praksi se je že večkrat izkazalo, da naprava ob pravilni uporabi lahko reši življenje v primeru, ko pride do srčnega zastoja. Občina Zagorje ob Savi si z zagorskim območnim združenjem Rdečega križa prizadeva, da bi bilo javno dostopnih kar največ tovrstnih naprav, zato nenehno širi mrežo. Trenutno je postavljenih že 41 javno dostopnih defibrilatorjev, po podatkih Rdečega križa pa so z njihovo pomočjo občani letos rešili že dve življenji.
