V letošnjem šolskem letu je že štiridesetič potekalo vseslovensko tekmovanje »Tekmovanje čisti zobje ob zdravi prehrani«, na katerem so sodelovali tudi trboveljski osnovnošolci. Izvajalka vzgoje za ustno zdravje iz Zdravstvenega doma Trbovlje je vsak mesec nenapovedano obiskovala razrede in preverjala čistočo zob ter spodbujala otroke k vsakodnevni skrbi za zdravje svojih ust. Na Osnovni šoli Trbovlje je letos slavil 3. B razred, na Osnovni šoli Tončke Čeč pa 6. B. Oba razreda sta se udeležila tudi prireditve v dvorani Tivoli, kjer so nastopili tudi akrobatska skupina Dunking Devils in Čuki. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja je bil najuspešnejši 5. B razred, na podružnični šoli Alojza Hohkravta pa 2. C. Vsi zmagovalni razredi so prejeli priznanja in praktične nagrade. »Posebna zahvala gre tudi vsem razrednikom, ki so s svojo podporo, spodbudo in sodelovanjem pomembno prispevali k uspehu učencev. Njihova vloga pri oblikovanju zdravih navad je neprecenljiva. Tekmovanje že desetletja uspešno združuje znanje, vzgojo in veselje do skrbi za zdravje. Iskrene čestitke vsem sodelujočim in zmagovalcem! Naj čisti zobje in lepi nasmehi ostanejo zvesti spremljevalci tudi v prihodnje,« pravijo v ZD Trbovlje.
»Danes ne praznujemo le filma, praznujemo skupnost, delo in solidarnost,« je ob uradni otvoritvi petega festivala delavskega filma Kamerat zbrane nagovorila vodja festivala Nina Kavzar. Kamerat, ki je letos zakorakal v peto leto svojega obstoja, ponovno obuja nekdanje prostore Rudnika Trbovlje–Hrastnik, ki je stoletja zagotavljal preživetje Zasavcem, zdaj pa bo gostil filmske projekcije s pestrim spremljevalnim programom. »Dvesto let je rod za rodom grizel to zemljo,« je ob akustični kitari prepeval Vlado Poredoš znano pesem Adijo, knapi v spremstvu otroškega pevskega zbora Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, nastopila pa je tudi Rudarska godba Hrastnik. Letošnji Kamerat se je začel z dvema predhodnima dogodkoma. »Letos se mi je zdelo posebej dragoceno, da smo predvajali sklop filmov o delavskih brigadah tako v domu za starejše kot tudi osnovnošolcem. Starejši so lahko videli svoja življenja, mlajši pa, kako so živeli njihovi dedki in babice ali celo pradedki in prababice,« pravi programski vodja Simon Tanšek.
Festival tudi za vrednote Kamerat ne želi biti le festival filma in poklon zasavski rudarski dediščini, temveč tudi prostor skupnosti, ki temelji na vrednotah delavstva – tovarištva in solidarnosti. »Peti festival zame ni samo festival, ampak poskus spletanja novih zgodb kameratšafta – prijateljstva. Tistega temelja, ki gradi skupnost, v kateri ljudje nismo le številke, skupnost, ki ne zasleduje nenehne rasti, in skupnost, ki razume tudi vrednost življenja ljudi,« pravi hrastniški župan Marko Funkl. Letošnji nabor na festivalu Kamerat skupno vključuje 30 kratkih in celovečernih filmov z delavsko tematiko iz različnih držav. Program so začeli s projekcijo kratkih animiranih filmov za vrtčevske in osnovnošolske otroke. V rudniškem rovu 40 metrov pod površjem so potekala predvajanja študentskih filmov, pogovori z avtorji, sklop dveh kratkih filmov in pogovor z igralcem Jurijem Drevenškom. Slednji bo sicer tudi gost jutrišnjega pogovora o delu slovenskih igralcev v tujini, skupaj z igralkama Katarino Čas in Niko Rozman.
Kamerat letos zasedel center Hrastnika Letošnji festival uvaja tudi spremembo lokacije. Kompresorska postaja, kjer se je doslej največ dogajalo in njena okolica bosta deležni prenove. Po zaključku bo Hrastnik bogatejši za še eno večje prizorišče, ki bo poleg Kamerata lahko gostilo tudi večje dogodke. V načrtih pa je tudi vzpostavitev hostla v nekdanji rudarski koloniji. Kamerat letos prvič poteka tudi v hrastniškem Delavskem domu. Poleg filmskih projekcij postajajo zaščitni znak festivala tudi spremljevalni dogodki – okrogle mize, pogovori z gosti in fotografska razstava mednarodnega natečaja na temo delavstva, ki jo letos gosti Hočijeva galerija v delavskem domu.
V Zdravstvenem domu Trbovlje so okrepili ekipo, ki izvaja meritve kostne gostote. Zaradi ukrepa se je bistveno skrajšala čakalna doba, ta trenutno traja do 14 dni.
Za meritve se je sicer potrebno predhodno naročiti na številko 03 62 08 245 ali na email denzitometrija@zd-trbovlje.si vsak delovni torek med 12h in 13h ter vsak delovni četrtek med 13h in 14h.
V prenovljenih prostorih starega Borova v Trbovljah je zaživela nova dnevna soba mesta – sodobna knjižnica, ki vabi vse generacije. Tako so jo poimenovali zaradi njenega namena. Siceršnja knjižnica, ki je bila prej prva soseda in jo je s pridobljenimi novimi prostori ločevala le vmesna stena, ima tako odslej na voljo poseben kotiček. Načrtovana je bila kot prostor, kjer se bodo obiskovalci za razliko od siceršnjih knjižničnih čitalnic lahko med obiskom tudi pogovarjali, ne da bi pri tem motili druge obiskovalce pri branju, spili kavo in podobno. »Čakajo vas prijetni, topli kotički za druženje, sproščanje ali branje v miru. Svetla in odprta zasnova ustvarja sproščujoče vzdušje, kjer se boste počutili kot doma. Vabljeni, da jo odkrijete in postanete del nove zgodbe,« na kratko knjižničarji in knjižničarke vabijo obiskovalce.
Projektu Mesto akrobatov na trboveljski Lakonci se obeta zanimiv dodatek. V sklopu podjetniškega centra za inovativne, sodobne podjetniške ideje, mlade podjetnike in podobno bo tudi botanika. Na nekdanji rudniški površini so namreč odkrili rastlino Dactylorhiza incarnata. Ker gre za zaščiteno vrsto orhideje, bodo kljub postavitvi podjetniškega centra poskrbeli tudi za njeno ohranitev. “Na Lakonci se je na degradiranem območju sčasoma razvilo sekundarno življenjsko okolje, kjer se je na manjšem delu razrasla mesnordeča prstasta kukavica. Gre za zavarovano vrsto orhideje, ki raste na sončnih rastiščih in cveti v maju in juniju,« pravijo na Zavodu RS za varstvo rastlin o rastišču na Lakonci, ki sicer meri 3700 m2.
Nazadnje 38 rastlin Prstasta kukavica raste na vlažnih in močvirnih travnikih, ob robu mokrišč, v nižinah pa do sredogorja na bazičnih in apnenčastih tleh. Ogrožena je zaradi pregnojenih tal, zaraščanja in izsuševanja mokrišč ter zaradi tega zavarovana. Nevede jo uničujejo tudi ljudje. »Ljudje praviloma smatrajo zemljišča, revna z organskimi snovmi in bolj mokre travnike kot manj vredne, na drugi strani pa potem mislijo, da so ta območja bolj primerna za gradnjo. Na tak način posebne in redke vrste lahko izgubimo,« pojasnjujejo. Ob lanskem štetju so sicer evidentirali 38 rastlin.
Rastla bo drugje Rastišče bodo zaradi projekta prestavili. Še vedno bo na Lakonci, le bolj severno od sedanje lokacije. Uvedli so že nekaj ukrepov za zaščito rastišča. Postavili so informativno tablo o rastišču in območje ogradili. Na območju se kosi le enkrat in biomasa se mora zaradi ohranjanja revnega stanja odstraniti. Prav tako so odstranili večino lesne zarasti in preprečujejo njeno ponovno razrast. Načrtovana nova lokacija bo vključena v Mesto akrobatov kot nadomestni habitat tako za omejeno zaščiteno orhidejo, kot tudi za druge vrste, ki za uspevanje potrebujejo takšen življenjski prostor. Mesto akrobatov bo tudi skrbelo za rastišče. »Tako kot spoštujemo dediščino rudarstva in stare industrije v Zasavju, spoštujemo tudi naravo, zato bo Mesto akrobatov raslo v sožitju z njo,« strnejo na Dewesoftu.
Tradicionalna zasavska prireditev Jamatlon je letos potekala že dvajsetič. Nekajkilometrskega podzemnega teka po rudniških rovih med Trbovljami in Hrastnikom se je udeležilo 42 ekip. Večinoma so bile iz Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine, premagovale pa so številne zanimive ovire od plazenja skozi cev do potiskanja rudarskega vozička, zunaj pa jih je pričakala še igra met bata škornja rikverc v kulmkišto – še ne olimpijska disciplina, katere ime bi bilo iz zasavščine precej težko prevesti. Prihodu iz jame in knapuski malici je sledila zaključna prireditev s podelitvami nagrad, s svojim nastopom pa je dan popestril knapovski pevec Uroš Ržišnik z glasbenimi prijatelji. Met bata škornja rikverc v kuolmkišto je tokrat najbolj uspel Borisu Filipovcu iz ekipe Iz strliša u Perkmandlcuva skrivališa, druga je bila Mira Košir iz ekipe Dolske gasilke, tretja pa Marija Kosmač iz ekipe Dome pč ne bit. Najhitrejše so tokrat bile ekipe Vozni park Ljubljana, Me 3 za hec, Gremlini, Povratak otpisanih in Ljar puobi.
8942 km daleč Pik as (najbolj izkušen udeleženec) je postal Martin Hanžič iz ekipe Tri krasne pa dec. Domfrca (najbolj izkušena udeleženka) je bila Mira Koširiz ekipe Dolske gasilke. Lerhajer (najmanj izkušen udeleženec) je postal Tadej Koželj iz ekipe Gremlini, Lerhajerka (najmanj izkušena udeleženka) pa Polona Kulušić Flere iz ekipe Knap Škrinc’. Naziv Krajcnga (udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja) si je prislužil Shinto Neronah iz ekipe Black&White, ki prihaja iz Kollama v Indiji. Ta je od Hrastnika oddaljen 8.942 km. Z drugimi besedami, če bi na Jamatlon prišel peš, bi potoval 2011 ur oziroma 84 dni. Jamska kura (najbolj simpatična udeleženka) je postala Adrijana Lebič iz ekipe Hitra pošta, Luftrajder (najbolj simpatičen udeleženec) pa Luka Pušnikiz ekipe Šluosr. Najbolj izviren naslov ekipe je po mnenju organizatorjev izbrala ekipa Iz strliša u Perkmadlcuva skrivališa (Hana Strakušek, Vojka Vratič, Živa Dvoršak, Boris Filipovac in Jernej Adlešič). Nagrajeni so bili z nazivom Ohter prtija.
Najbolj v spominu Perkmandeljc Nagrade za izvirna imena so prejele še ekipe Šmuarnčki, 3 krasne pa dec, Pasje mame in Grušč. Za najbolj srčno ekipo je bila izbrana ekipa Niki na kvadrat (Nika Kočnar in Nika Roglič), ki jima je pripadel naziv Herc šafla. Dritl kumarati ali najbolj tovariška ekipa so postali Jamski gluharji (Dina Špan, Simon Špan, Jurij Šmid in Deja Peperko).Takšno ime so si nadeli zato, ker so bili trije člani ekipe gluhi ali naglušni. Hoznšajzerja in Hoznšajzerko ali najbolj prestrašena udeleženca je izbral Perkmandeljc. Naziv sta prejela Mario Schäfer iz ekipe Pellewormis in Caterina Sinigoi iz ekipe Knap Škrinc’. Vsi pa so si verjetno najbolj zapomnili Perkmandeljca. Ta jih ni le strašil in jim nagajal, ampak je novince krstil tudi po zadnji plati.
Prvič najmlajši Tokratni Jamatlon je bil družinsko obarvan, saj so pripravili tudi mini Jamatlon. Prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje so skrbeli za poslikavo obraza, z njimi so otroci izdelovali figure iz balonov in se preizkusili v pripravi ene tradicionalnih knapovskih jedi – funšterca. Društvo Marionetno Gledališče Jurček je prikazalo upravljanje prav posebnih lutk, marionet, kar so lahko preizkusili tudi otroci. Za pokušino, kako so se v Zasavju otroci včasih igrali in zabavali brez telefonov, tablic in računalnikov, pa so poskrbeli zaposleni v Zasavskem muzeju Trbovlje. Pred Mlakarjevo hišo v Hrastniku so pripravili številne zanimive igre za otroke: vožnjo z driterjem, hojo s hoduljami, skakanje po tančnici in čez gumitvist ter tekmovanje v poganjanju »feltne ud pecikla«. Vsak od otrok je prejel tudi priznanje in naziv super Mini jamatlonec ali super Mini jamatlonka.
V zlato knjigo so v Zagorju letos vpisali 43 novih učencev osnovnih šol in dijakov zaključnih letnikov Srednje šole Zagorje. Od leta 1977 je v zagorsko zlato knjigo vpisanih 1996 imen. Iz OŠ Toneta Okrogarja se je v knjigo na novo vpisalo 18 učenk in učencev, iz OŠ Ivana Skvarče 15, iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake 6, iz Srednje šole Zagorje pa 3 dijakinje in 1 dijak.
Zbrane je tudi tokrat nagovoril župan Matjaž Švagan. »Danes je dan, ko se boste zaradi vaših uspehov in truda zapisali v zlato knjigo, kamor se najboljši vpisujejo že desetletja. Zato vam ob tej priložnosti čestitam in vam želim veliko uspehov v prihodnje. Tudi, če boste kdaj padli, se poberite z mislijo, da je pred vami še veliko uspehov. Včasih je težko, a prav s trudom, motivacijo in trdno voljo bo vaša pot še uspešnejša. Želim si, da ohranite ponos, ker prihajate iz zagorske doline in iz Zasavja tudi takrat, ko vas bo pot vodila v druge kraje po Sloveniji in v tujino,« je poudaril. Vsakemu od zlatih vpisanih je župan za darilo izročil pisalo z vgraviranim imenom.
V odpiranju vrat prihodnosti pride prav tudi staro. Da tudi v turizmu to ni odveč, ugotavljajo tudi krajani zasavske vasi Podkum. V sklopu turistične ponudbe so se namreč odločili za organizacijo prvega boljšjega sejma. Idejo zanj je dala predsednica Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum Marija Čop, sicer znana ambasadorka zasavske kulinarike in turizma iz gostišča Čop. Sejem so pripravili s Športnim društvom Podkum. Ker sta odziv in obisk bila dobra, nameravajo sejem prirejati tradicionalno. »Ponovno prihodnje leto, tako zaenkrat načrtujemo. V vsakem primeru pa bo drugo leto časovno prej. V tem času so namreč že prve košnje mrve, gasilske veselice in drugi dogodki,« pravi Čopova. Sejem so poimenovali Hribovski boljšji zaradi drugačnega povpraševanja za robo. Naslednje leto bodo krog prodajalcev še bolj razširili ter dodatno sejem popestrili tudi družabno. Poleg hrane in pijače bodo še vinarji, harmonika, roba iz ročnih del… in še nekaj idej snujejo.
Že prvič tudi od drugod Že letos prodajalci niso bili le iz Zasavja, kar je organizatorje še posebej razveselilo. »Najbolj je izstopal prodajalec iz Logatca. Imel je starinske artikle, med njimi tudi več kot 50 let stare izvode časopisa Pavliha. Neprodane izvode je daroval v Čopov muzej. Tudi izkupiček od usnjene jakne je gospod iz Celja daroval našemu turističnemu društvu,« doda Čopova. Najbolj so po mnenju obiskovalcev izstopale članice društva Kmetic in žena Izlake-Kolovrat-Mlinše. Poleg ročnih del so imele tudi srečelov z domačimi dobrotami. Rezanci, domač fižol, keksi, pecivo…, dobitna pa je bila prav vsaka srečka.
Naprodaj tudi šolska vrata Najbolj zanimiva so bila več kot 100 let stara vrata Osnovne šole Podkum. Eden od zainteresiranih zanje se je tako navdušil, da je šel domov izmerit, ali se bodo prilegala. Da sejem postane tradicionalni, je predlagalo tudi več kupcev in obiskovalcev. Nekateri so predlagali tudi, da bi ga še enkrat organizirali že letos. Tradicionalnega si želijo tudi organizatorji. Še posebej, ker tovrstnega doslej na Podkumu še ni bilo. Kot pravi Čopova, je za koga prodajanje in kupovanje na boljšjem sejmu revščina, a sama meni prav nasprotno. Prav na takih sejmih človek pogosto naleti na stvari, ki jih drugje težko ali sploh ne dobi. Zato je treba tovrstne sejme povezovati z mislijo »pospravi in prodaj ali daruj«.
Na regijskem odlagališču na Marnem je prišlo do požara. Gasilci so ga pogasili in preprečili razširitev. Vzroki in podrobnejše informacije še niso znani, po neuradnih navedbah vodstva Ceroz gasilci ocenjujejo, da je vzrok požara samovžig.
Rotary klub Zagorje Kum vabi na zaključno srečanje projekta »Vodni agenti širše regije Zasavje od Litije do Radeč«, ki je potekal v zadnjih treh šolskih letih. Prireditev bo v četrtek, 12. junija 2025, ob 15.00 uri na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi. Nastopil bo pevski zbor OŠ Toneta Okrogarja, govorniki pa bodo ravnateljica Melanija Majdič Zupančič, predstavnik Rotary kluba in župan Matjaž Švagan. Predstavili bodo rezultate projekta dr. Tatjane Kikec. Na prireditvi bodo podelili tudi zahvale in priznanja sodelujočim institucijam, šolam in mentorjem.
