V Zagorju so se tudi letos tradicionalno sprehodile pustne maškare v povorki po Kidričevi do mestnega parka. Letos se je v organiziranih skupinah v povorki sprehodilo 11 ekip. Gobice, Super junaki, Mišmaš, Indijanci, Znanstveniki, Žabja šola, NK Cicibani, Sadovnjak, Rudarji in VDC Zagorje. Mednje so se pomešali tudi drugi udeleženci in odrasli, našemljenih je bilo tudi več družin. V pustnih maskah in po taktih svojih glasbenih inštrumentov so se po Kidričevi sprehodili in tudi na mestni ploščadi zaigrali člani Pihalnega orkestra Svea. Na ploščadi je potekalo glavno rajanje in sicer ples, prepevanje in telovadba z moderatorko Alenko Kolman, ki so ji družbo delale tudi tri maskote pujse. Organizator je za številne maškare pripravil pustne krofe, ki so jih delili na stojnicah.
Maškare tudi letos niso izneverile ne s številom udeležencev, ne z maskami in kostumi. Dinozavri, gusarji, policisti, čarovniki, kraljične, medvedki, rudarji, cvetlice, nindže, miške, Indijanci, kuharji, znanstveniki, gobice, čebelice, Vikingi, Kremenčkovi, žabice, vojaki, klovni, sadeži, Spidermani, Supermani, Rdeče kapice, metuljčki, duhci in drugi so se pomešali v povorki in kasneje na ploščadi, kjer so rajali poldrugo uro.
V ZD Trbovlje konec marca, natančneje 27., začenja delati še en ortoped, Nik Žlak, dr. med., spec. ortopedije. Ambulanta bo predvidoma delovala enkrat mesečno. V ZD Trbovlje bosta samoplačniške ortopedske storitve torej od konca meseca opravljala dva ortopeda, Rok Vengust, dr. med., spec. ortopedije, katerega specialnost so težave s hrbtenico in pa Nik Žlak, dr. med., spec. ortopedije.
Naročanje na pregled za oba ortopeda: Vsak ponedeljek, sreda in petek med 11h in 13h na številki 03 56 24 100 ali na e-naslov: ortoped@zd-trbovlje.si
Zasavske občine so se pri pripravi urejanja poslovnih con preko Sklada za pravičen prehod uskladile, da se ureja tri poslovne cone, natančneje poslovno cono Kisovec, Lakonca in Rudnik. Po dogovoru s pristojnim ministrstvom so pripravili razpis za sofinanciranje poslovnih con in sicer najprej za PC Kisovec, nato za PC Lakonca in nato za PC Rudnik. Občina Hrastnik je že pred razpisom pričela s pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, v začetku lanskega novembra pa vložila vlogo za izdajo. V samem postopku je sodelovalo 21 stranskih udeležencev, po vseh postopkih je bilo gradbeno dovoljenje izdano konec decembra 2024 in zaradi slabše odzivnosti določenih stranskih udeležencev pravnomočno postalo šele konec letošnjega januarja. Na sestanku s pristojnim ministrstvom prejšnji teden so se dogovorili za ponovitev razpisa v čim krajšem času, da ne bo prišlo do zamikov pri sami realizaciji projekta. Projekt PC Rudnik je vreden 1.556.447,72 EUR. Na Občini Hrastnik so prepričani, da bo pravočasno realiziran ter podprt s strani Sklada za pravičen prehod.
V hrastniški občini praznujejo tri desetletja delovanja Doma starejših. Ob jubileju so v Delavskem domu pripravili slovesnost, na kateri so se ozrli na pretekla leta, pokomentirali razmere, svoje misli in spomine o Domu je v video posnetku z obiskovalci v dvorani delilo nekaj zaposlenih, ki v Domu službujejo že od odprtja. Proslave se je udeležilo tudi več zaposlenih, ki so v Domu sicer že dočakali upokojitev. Stanje ustanove sicer že več let ne ustreza sodobnim standardom, na kar se opozarja že leta. Posledično je potrebna zgraditev novih objektov za starostnike. Že več let obljubljajo nove prostore, kar pa se je vsakič doslej še zavleklo ali prestavilo, čeprav je bilo podpisanih kar nekaj pisem o nameri in sklenjenih več dogovorov in zagotovil, da bo Hrastnik dobil nujne nove tovrstne kapacitete. Eden od govornikov na proslavi, minister Simon Maljevac, je znova napovedal, da bo projekt realiziran do konca prihodnjega leta.
Življenje poteka kljub standardom Dom po navedbah direktorja Boruta Vidmarja funkcionira normalno. »V lanskem letu so bile izvedene vse potrebne manjše obnove in investicije, zato letos in v prihodnjem letu ne pričakujemo nobenih posebnih investicij. Kadrovsko smo uspeli izpolniti večino vseh normativov, tako da trenutno lahko sprejemamo do 132 postelj, kolikor jih imamo. Toliko je dejansko tudi stanovalcev in pričakujemo, da bo poslovanje normalno potekalo vse do vselitve v nove objekte,« pravi. V bodočih prostorih sicer načrtujejo 180 postelj. Na napovedovano realizacijo projekta pozitivno gledajo tudi na Občini Hrastnik. »Sem optimističen človek in sem prepričana, da napovedi ministra držijo. Če nov Dom vrat ne bo odprt do konca leta 2026, pa upam, da vsaj do spomladi 2027. Nikoli ne vemo, kakšne ovire lahko še vmes pridejo, se pa nadejam, da bo ta Dom čim prej zgrajen. Tega si zaslužijo stanovalci, zaposleni in tudi lokalna skupnost, da bodo občani ali okoličani lahko prišli v nov, moderen socialno varstveni zavod,« pravi podžupanja Katjuša Laznik.
Zaenkrat del ceste Minister Maljevac in direktor Vidmar sta ob lanskem občinskem prazniku podpisala še zadnjo potrebno listino, pogodbo o izgradnji. Na sami lokaciji bodočih objektov je treba vzpostaviti ustrezni dostop, skleniti dogovore z vrtičkarji, porušiti bo potrebno druge objekte. Glede na noveliran investicijski program je skupna vrednost investicije bila ocenjena na približno 20 milijonov evrov. Proračun bo v obdobju 2024 do 2027 zagotovil dobrih 19,5 milijona, Občina Hrastnik pa je že v letih 2022 in 2023 v projekt vložila približno 670.000 evrov. Na lokaciji so stvari nespremenjene. Asfaltiran je bil del ceste, ostalo je enako. Stojijo vrtičkarske lope, prav tako opuščeni, propadli objekti. Tudi ni znano, ali so že preseljeni na nadomestne lokacije vrtičkarji, ki so za to izrazili željo. Vsaj del njihovih parcel bo namreč skladno z načrti potrebno odstraniti zaradi novih objektov, ceste, parkirišč in drugega.
V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so pripravili nov program varne vožnje Varno po domačih cestah. To je edinstvena priložnost, da izboljšate svojo vožnjo prav tam, kjer se vsak dan vozite – v svojem domačem kraju in njegovi okolici. Program ponuja vožnjo po izbrani trasi z lastnim avtomobilom, spremstvo AMZS inštruktorja varne vožnje ter prepoznavanje nevarnosti in izboljšanje tehnike vožnje. Program traja 45 minut, vsebuje pa vožnjo, pogovor o vožnji, priporočila in zapisnik.
V programu se bodo zainteresirani lahko v Trbovljah preizkusili v četrtek, 27. februarja. Zbirna lokacija je pri AMZS Trbovlje, Savinjska cesta 36, Trbovlje. Na voljo je 5 terminov med 8. in 14. uro.. Dodatne informacije na spodnji povezavi.
Občina Hrastnik in knjižnica Antona Sovreta Hrastnik sta predstavili hrastniško otroško pravljico Perkmandeljc in tiskarski škrat, ki ohranja delavsko tradicijo in kulturno dediščino kraja. Pravljica, ki jo je napisal Albin Potisek in ilustrirala Nina Kavzar, je bila izbrana na občinskem javnem natečaju za naj otroško pravljico leta 2022 in govori o navihanem prijateljstvu med dvema škratoma, ki jo zagodeta družbi, da ne pozabijo nanju. Občina Hrastnik je prva 3 mesta prijavljenih pravljic na natečaju tudi denarno nagradila. Na natečaj je 17 avtorjev prijavilo svoja dela. Albin Potisek ali mojster Bine, upokojen rudar in strastni pisec zgodb, ki je nedavno prejel tudi prvo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, je pravljico zasnoval na resničnih pripovedih hrastniških rudarjev. »Nihče ga še nikoli ni videl, vsi pa smo vedeli, da je bil tam,« pravi o škratu. V zgodbi ga je opisal z velikim rdečem nosom, rudarsko svetilko, jamsko brado in tremi zlatimi gumbi. Leto kasneje je zgodbo nadgradila akademska slikarka Nina Kavzar, znana po čarobnih ilustracijah za RTV-jeve Lahkonočnice in grafike za Unicef.
Nastopil je otroški pevski zbor OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, dramski krožek pa je uprizoril pravljico na hudomušen in inovativen način. Prireditev je v vlogi škrata povezovala Kaja Čop z Občine Hrastnik. Knjiga Perkmandeljc in tiskarski škrat je dostopna v knjižnici Antona Sovreta Hrastnik ter v šolskih knjižnicah v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku
Potem, ko je nekaj časa v Zasavju odmevala tako imenovana afera anonimke Švagan in imela različne odzive v javnosti, kaže, da sedaj dobiva uradni epilog. Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila dva postopka, ki sta se nanašala na očitke o nepravilnostih pri podelitvi sredstev podjetju Skitti na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport januarja 2025 in na prodajo zemljišča v Ekonomsko-poslovni coni Kisovec II ter vlogo zagorskega župana pri tem. Župan naj bi pri podelitvi sredstev podjetju Skitti iz naslova Javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko – Šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027 Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z namenom prirejanja javnega razpisa vplival na ministrstvo ter razkrival informacije iz razpisa. Prav tako so nanj letele obtožbe o nepravilnosti pri prodaji zemljišča v EPC Kisovec II, pri čemer naj bi prišlo do oškodovanja proračuna in podkupovanja. Komisija je pridobila pojasnila gospodarskega ministrstva in župana. Na podlagi pridobljenih informacij ni mogla potrditi očitkov iz prijave, zato je postopek zaključila. V preiskavi so na KPK opravili nadzor nad premoženjskim stanjem župana. Ker preiskava ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je KPK tudi ta postopek zaključila. »Gre za jasen pokazatelj, da so anonimne obtožbe del političnih iger in poskusov osebne diskreditacije. Pri svojem delu sem vedno deloval v skladu z zakonodajo, transparentno in z namenom uresničevanja interesov občank in občanov ter celotne občine. Vsaka odločitev, ki sem jo sprejel, je bila usmerjena v razvoj in dobrobit Zagorja ob Savi, pri čemer je bilo moje delovanje vedno skladno s predpisi in zakoni,« komentira celotno zadevo in njen razplet. Župan, ki so ga nekateri na socialnih omrežjih med drugim obtoževali tudi laganja in zapletanja na javni televiziji, je sicer v obeh zadevah že od začetka in ves čas kategorično zavračal vse očitke.
V današnjem hitro razvijajočem se digitalnem svetu postaja umetna inteligenca vse bolj pomemben del vsakdana. Je nepogrešljiva pri iskanju informacij, na pametnih telefonih, računalnikih, pri spletnih storitvah, zdravstvenih aplikacijah in še marsikje. Čeprav prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, hitrejši dostop do podatkov in personalizirane storitve, pa lahko njena nepravilna ali nepremišljena uporaba privede do različnih tveganj in posledične škode. To je še posebej pomembno za starejše, ki se s sodobno tehnologijo pogosto srečujejo pozneje v življenju in morda nimajo dovolj izkušenj, da bi prepoznali morebitne nevarnosti. Z omenjeno tematiko se ukvarjajo tudi na Simbiozi. »Zavedamo se, kako pomembno je, da starejšim pomagamo razumeti delovanje naprednih orodij ter jih naučimo, kako jih uporabljati na varen in odgovoren način. Naše poslanstvo je spodbujanje digitalne pismenosti in vključenosti vseh generacij, še posebej pa se posvečamo starejšim, ki so pogosto bolj ranljivi v digitalnem svetu,« pravi direktorica Ana Pleško.
Priporočila za varnost Starejši lahko umetno inteligenco uporabljajo kot pomoč v vsakdanjem življenju, vendar je nujno upoštevati varnostna pravila. Pri tem se najpogosteje opozarja, naj ne delijo osebnih podatkov, številk kreditnih kartic ali gesel. Priporočljivo je, da začnejo z brezplačnimi in preverjenimi orodji in postopoma začno uporabljati druge možnosti. Varna uporaba orodij umetne inteligence za starejše pomeni več kot le tehnično znanje. Gre za razumevanje, kako tehnologija deluje, kako prepoznati morebitne spletne nevarnosti ter kako zaščititi svoje osebne podatke in zasebnost. Starejši so pogosto tarča spletnih prevar Izobraževanja Simbioze so prilagojena potrebam starejših. Udeleženci se naučijo osnov uporabe pametnih telefonov in računalnika na preprost in razumljiv način, s poudarkom na praktičnih primerih, ki pomagajo pri lažjem razumevanju. Uvedli so tudi prvo mobilno aplikacijo za starejše Magda. Na aplikaciji objavljajo članke in nasvete na temo varne uporabe tehnologije, napisane na preprost in razumljiv način.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje so že tradicionalno podelili nagrade za dosežke v kulturi, ki jih od leta 1975 podeljujejo ustvarjalcem iz zagorske občine. Dosedanjim 220 so se pridružili 4 novi. Zbrane in nagrajence je nagovorila Metka Podpečan. Na prireditvi je nastopil trio Vivere. Plakete dr. Slavka Gruma je nagrajencem podeli podžupan Janez Vovk. Prejemniki so Goran Ajtič, Vukašin Šobot in Maks Marinčič, priznanje pa je prejela Mateja Kos.
Goran Ajtič je pisatelj, režiser, scenarist ter ljubiteljski predavatelj zgodovine v oddajah na lokalni televiziji ETV. Za svoja filmska dela je v zadnjih treh letih prejel nad 100 mednarodnih nagrad na festivalih po vsem svetu. Kot režiser in scenarist avtorskih filmov v žanru kriminalk, tram trilerjev in nadrealističnih filmov se je podpisal pod več kot deset kratkih in srednje metražnih filmov. Največkrat odlikovani so njegovi filmi Ljubljeno vesolje filmskega ustvarjalca, Zarota in film Umetnost in veselje in zadovoljstvo. Za ETV je posnel skoraj 90 oddaj o različnih zgodovinskih dogajanjih. Kot pisatelj je izdal tri knjige. Vukašin Šobot je samozaposlen v kulturi kot fotograf, snemalec in režiser. Leta 2007 je bil med ustanovitelji Foto društva Goga in v njem uspešno deloval, prejel več priznanj na fotografskih natečajih in izpeljal več projektov. Sodeluje z domačimi in tujimi foto in tiskovnimi agencijami, dokumentiral je tudi številne dogodke v domači občini, je tudi sodelavec lokalne televizije ETV. Razstavljal je na več kot 40 skupinskih razstavah, postavil je osem samostojnih doma in v tujini. Izdal je foto monografijo, režiral film Odtenki Save in več krajših dokumentarnih filmov. Kot fotograf je sodeloval na Slikarski koloniji Izlake-Zagorje in na ex temporu Art Kum. Od leta 2020 v Zagorju vodi foto galerijo f 2,8.
Maks Marinčič je v Zagorje prišel iz Ivančne Gorice. Sprva kot rudar, kasneje kot nadzornik delovišč je bil zaposlen v Rudniku Zagorje. Pesmi piše od svojega 18. leta. Objavljal jih je v občinskih in glasilih podjetij, zbirkah Jesenske misli, Slovenske rudarske pesmi, Večerna rosa, Ogovarjanje tišine in Srebrne niti. V letu 2015 je izšla samostojna knjižica pesmi z naslovom Knap, v kateri so zbrane njegove najboljše pesmi. Sodeloval je na medobmočnem srečanju pesnikov in pisateljev v Nazarjah, v literarnih delavnicah v Radencih, vsako leto sodeluje na srečanju literatov Jesenske misli.
Letošnja edina ženska nagrajenka je Mateja Kos iz Kulturnega društva Podkum. Leta 2016 so jo izvolili za predsednico, vključila se je tudi v dramsko skupino. Je ena od pobudnic društvenega počitniškega programa Urlaub na vasi, ki je namenjen mladim ter otrokom. Počitniški program je povezal lokalno skupnost, otroci uživajo v delavnicah, dramski skupini, družabnih, tekmovalnih in športnih igrah. Pod njenim vodstvom društvo pripravlja številne dogodke, ki ne združujejo le krajanov Podkuma, ampak tudi obiskovalce od drugod. Sodeluje v odboru za turizem KS Podkum, v projektu Manj svečk za manj grobov, je članica Sveta krajevne skupnosti. Leta 2020 je iz rok takratnega predsednika RS Boruta Pahorja prejela državno priznanje na področju prostovoljstva.
Konec lanskega leta je v Zagorju ob Savi vrata odprl nov regionalni gasilski poligon. Investicija je bila vredna skoraj milijon evrov. Namenjen je za gasilske vaje gasilcev zasavskih občin, vrata pa so odprta tudi za nekatere druge dejavnosti.Gasilske dejavnosti so opravljanje tečajev za operativnega gasilca, za višjega gasilca, za nižjega gasilskega častnika in gasilskega častnika. Na poligonu se izvajajo urjenja enot, oddelkov in skupin za tekmovanja in za vaje, predpisane v učnih načrtih Gasilske zveze Slovenije, v katere sodijo vaje s cevmi, lestvami, v vrvni tehniki, vaje tehničnega reševanja in reševanja z višin in globin, z izolirnimi dihalnimi aparati, vaje v gibanju v notranjosti objektov ter gašenje objektov.
Na lokaciji v Evroparku trenutno poteka sanacija zemeljske nevarnosti. Poligon stoji pod manjšo brežino, kjer je speči plaz. Gradnja poligona se je zaradi zdrsa zemlje z brežine ustavila začasno že lanskega maja. Situacija je bila sanirana in poligon zgrajen. Sedaj pa je prišlo do vnovičnega zdrsa zemlje. Občina in GZS sta se lotili sanacije. Potrebno je zagotoviti ureditev brežine, odvodnjavanje in oporni zid. Investicijo ocenjujejo na približno 50000 evrov. Sanacijska dela naj bi trajala do konca februarja. Stabilizirano bo območje med parkom in poligonom. Postavljeni bosta dve vrsti težnostnih opornih zidov pod brežino v dolžini 70 in 50 metrov.
