Občinski svet občine Zagorje ob Savi je včeraj imel 15. redno sejo. Potrdili so vse predlagane točke dnevnega reda. Med drugim je občinski svet dal pozitivno mnenje k imenovanju Iztoka Ostrožnika za novega ravnatelja Osnovne šole Ivana Kavčiča na Izlakah, potrdil je zaključni račun proračuna za leto 2024, se seznanil z letnim poročilom o delu in porabi sredstev Nadzornega odbora za leto 2024, sprejel odlok o ureditvi javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju občine Zagorje ob Savi ter nekaj prostorskih dokumentov. Za zadnjo točko, pobude in vprašanja članov občinskega sveta, so svetniki SLS na občinske službe in župana naslovili kar 14 pobud in vprašanja, ki so jih poslali minuli petek in na dan zasedanja občinskega sveta. Kljub poznemu pošiljanju je občinska uprava na vsa vprašanja odgovorila pisno in jih objavila na občinski spletni strani. Na začetku zadnje točke se je v imenu stranke Zagorje gre naprej oglasil svetnik Mitja Adamlje, ki je bil kritičen do vse bolj nestrpne in žaljive komunikacije svetnikov SLS, predvsem svetnika Boštjana Ocepka. Kot je povedal, tovrstno komunikacijo opažajo in obsojajo tudi številni občani, zato je pozval, da pred predstavitvijo vprašanj in pobud vsi, ki se ne strinjajo s tovrstnim neprimernim ravnanjem svetniške skupine SLS, predčasno zapustijo sejo. Pozivu so se, razen petih svetnikov SLS, odzvali svetniki vseh ostalih strank. Ker je sejo zapustilo 19 od 24 svetnikov, ni bila več sklepčna, zato jo je predsedujoči podžupan Janez Vovk zaključil pred zadnjo točko.
V občini Zagorje ob Savi se bodo ta konec tedna začele prve čistilne akcije po krajevnih skupnostih. V soboto, 22. marca 2025, se bodo čiščenja narave tako lotili v krajevnih skupnostih Izlake, Šentgotard, Mlinše-Kolovrat, Tirna in Podkum. V KS Rudnik-Toplice čistilno akcijo načrtujejo 29. marca, v KS Kisovec-Loke bodo čistili med 1. in 15. aprilom, v KS Šentlambert 5. aprila in v KS Kotredež ter KS Čemšenik 12. aprila. Občina Zagorje ob Savi bo tudi tokrat udeležencem zagotovila malico, zaščitne rokavice in vrečke za odpadke, Komunala Zagorje bo poskrbela za odvoz odpadkov, zbranih v vrečah ob cestah in na ekoloških otokih. Tudi letos pa bo Komunala Zagorje poskrbela za organiziran odvoz nevarnih odpadkov, akcijo odvoza načrtujejo v mesecu aprilu.
Nekdanje trboveljsko podjetje Iskra je eno tistih, ki jih je v letih po osamosvojitvi Slovenije in z občutnim skrčenjem tržišča doletela klavrna usoda. Nekdaj uspešno in znano podjetje tudi izven zasavskih meja je šlo v stečaj, delavci pa po različnih poteh. Nekateri so dočakali upokojitev, drugi so imeli manj sreče in so morali službo iskati drugod, spet tretjih ni več. Pa vendar je bilo, kot se še danes mnogi med njimi spominjajo, vseeno luštno in so bili lepi časi, dokler so trajali. Prav zaradi tega in časov, kakršni so sedaj, se je porodila ideja, da bi se nekdanji sodelavci kdaj spet srečali. Tu in tam, a vendarle. Pred petnajstimi leti so organizirali prvo srečanje nekdanjih zaposlenih, ki so sedaj že dolgo upokojenci. Nekaj bivših delavk Iskre se je dobilo in prijetno druženje ter obujanje starih časov so bili povod, da so sklenile, da bi se dobivale vsako leto. Resda je na začetku to bila le ideja in želja, a sta prerasli v zdaj že tradicionalna srečanja.
To naj ostanejo Zanje si želijo, da bi se tudi v bodoče nadaljevala. A želje so eno, čeprav so velike, od besed k dejanjem pa je malce daljša pot. »Smo upokojenke, z majhnimi pokojninami in vse, kar organiziramo, organiziramo same ter na svoje stroške. Več, kot nas je, lažje pridemo skozi, kot se reče. Marsikatera bi se prav tako zelo rada udeležila srečanj, a ji finančno stanje preprosto ne dopušča. Poleg finančnih pogojev je vsako leto tudi nas manj, kar se še dodatno pozna pri udeležbi,« pravi pobudnica ideje in organizatorka srečanj Bojana Mastnak. Vsako leto pripravijo srečanje okrog dneva žena, letos so srečanje organizirale 14. marca. Dobijo se v gostišču Mala malca’. »Pripravimo krajši kulturni program, v katerega vključimo udeleženke in tudi naše vnuke. Sledi večerja, po njej pa sproščeno klepetanje in zabava. Tokrat nas je bilo 45. In potem se celo čudimo, da je dež? Pri toliko ženskah, ki ne znajo biti ravno tiho in toliko »šimfanja«? Še dobro, da se dobimo le enkrat letno,« se šali Bojana.
Dan žena za dedca Na srečanjih je tudi častna izjema, moški glasbenik, ki skrbi za glasbo v živo in zabavo. Zadnja leta je to Miran Rus. Sedaj pretežno tako imenovani one man band, v Zasavju pa sicer znan tudi kot član dua Evergreen. Bržkone mora biti res fant od fare in tudi dedec z nekaj korajže, da se na dan njihovega praznika pomeša med nekaj deset udeleženk. A so ga sprejele medse. Zadovoljne so z njegovimi nastopi, skupaj se na veliko šalijo in pravzaprav skupaj celo praznujejo 8. marec. »Zdaj je »ena« od nas, haha,« si ga malce privoščijo na njegov račun. Tudi letos se je tako pelo, plesalo in zabavalo. »In to kar nekaj časa. Običajno se dobimo ob 17. uri, domov pa se pogosto odpravimo šele proti polnoči. Nismo še niti približno za staro šaro. V koš damo tudi kakšne mlajše od nas,« doda Bojana. Upokojenke si želijo, da bi se njihova srečanja nadaljevala tudi v prihodnje, četudi le enkrat letno. Zato imajo željo, da bi jim nasproti prišel kakšen sponzor, nekdo, ki bi jim finančno ali kako drugače olajšal organizacijo in samo srečanje. »Letos nam je nekaj primaknila Občina Trbovlje in nadvse hvaležne smo za to,« poudari Bojana, ki ima večino organizacijskih vajeti v svojih rokah in kljub odgovornosti ter potrebnem času in energiji vsako leto znova pripravi srečanje Iskric. »Najpomembneje je, da negujemo dolgoletna prijateljstva, navsezadnje smo v službi skupaj prebile toliko in toliko let in dočakale upokojitev. Zato bi res rade, da bi naša srečanja bila tradicionalna tudi še naprej,« strne želje vseh udeleženk.
V Zasavju je že kar navada, da športniki iz VDC Zagorje s tujih tekmovanj prinesejo medalje. Trije njihovi varovanci, Mitja Čamer, Peter Lenart in Žiga Zor, so jih osvojili tudi tokrat. Na Zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade so dobili 5 odličij. Peter in Mitja sta v svoji skupini osvojila drugi mesti, Žiga pa je bil četrti v lažjem veleslalomu. Na super veleslalomu je Mitja osvojil bron, na slalomu sta s Petrom osvojila srebro in bron. Na igrah je sicer sodelovalo 16 slovenskih športnikov, 100 različnih nacij in preko 1500 tekmovalcev. Slovenci so tekmovali v krpljanju, teku na smučeh in alpskem smučanju. »Konkurenca je bila zelo močna, imel sem malo treme, a sem osvojil 3 medalje,« pravi Mitja. Peter pa dodaja: »Med konkurenco smo se najbolj bali domačinov Italijanov in Kanadčanov. Zelo močna je bila tudi Nizozemska«.
Navijala tudi predsednica Slovenske športnike je tik pred odhodom v Torino sprejela predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, ki jim je zaželela popotnico in povedala, da bo tudi sama navijala zanje. Z ekipo VDC sta bila trenerja Domen Pociecha in Tinkara Kovač. »VDC je zelo športno naravnan in sistematično delamo z vsemi športniki, tako da pokrivamo dejansko vse športe. V čast in velik ponos nama je bilo biti trenerja take ekipe. Po Torinu in Sestrieru je odmevalo Kdor ne skače ni Slovenc. Igre so bile res nepozaben dogodek. Športniki z intelektualno oviro na takih tekmovanjih pokažejo, da so del družbe, sposobni marsičesa in neustrašni. S svojo udeležbo prinašajo neizmerno veselje, pozitiven pogled na svet in dokazujejo, da so ovire premostljive,« pravi Kovačeva.» Zelo sem ponosen na vse športnike in celotno delegacijo, saj smo za Slovenijo zbrali neverjetnih 20 medalj, od tega 11 alpski smučarji, 6 tekači na smučeh in 3 krplarij. To pomeni, da imamo dobro postavljen sistem dela in kar je najpomembnejše, da dobro delamo. Ekipa trenerjev pod vodstvom vodje delegacije Suzane Bohorč in pomočnice vodje Urške Kustura je opravila fantastično delo in delovala povezano, usklajeno in profesionalno. Ustvarili so neverjetno kemijo in vzdušje, ki nas je popeljalo do teh uspehov. Najbolj me veseli to, da se bolj kot medalje svetijo nasmehi športnikov,« dodaja Pociecha.
Za uspeh podpora Poleg domačih, prijateljev in sodelavcev imajo zagorski športniki vseskozi podporo tudi s strani VDC. »Specialna olimpijada je sploh za naše uporabnike izredno pomembna. Na ta način se opolnomočajo, so ponosni, priznanja dobijo tudi od nas, ki jih res spodbujamo na vsakem koraku. Pogosto pa tudi osmišlja njihova življenja, da imajo voljo, da se ne predajo, da je s trudom in voljo mogoče vse,« pravi v. d. VDC Hedvika Kovač. Ob vrnitvi so jim sodelavci, starši in prijatelji pripravili sprejem, pozdravil in čestital jim je tudi župan Matjaž Švagan, v spremstvu policije pa so jih s sireno pripeljali gasilci iz PGD Čemšenik. Vsi trije dobitniki medalj sedaj praznujejo uspeh, kaj kmalu pa bodo spet nadaljevali s treningi. Čez dve leti bo naslednja specialna poletna olimpijada v Čilu in VDC-jevci si želijo uvrstitve na tekmovanje in kolajn tudi tam.
Svet JZ za kulturo, šport, mladino in turizem KRC Hrastnik je na izredni seji imenoval novo direktorico. Kot vršilka dolžnosti je bila soglasno izbrana Nina Kavzar, ki sicer vodi tudi MC Hrastnik. »Najprej se moram spoznati s stvarmi, pri katerih doslej nisem sodelovala, čeprav sem bila vpeta pri večini programov. Delovanje zavoda sicer poznam. Nadaljevala bom s tekočimi projekti,« pravi Kavzarjeva. Ima že tudi nekaj svojih zamisli. »Trenutno, kot rečeno, bomo nadaljevali s tekočimi stvarmi, za ostalo pa bomo videli, kaj prinese tudi čas. Dosedanji projekti in delovanje so bili dobri, želela bi pohvaliti prejšnjega direktorja, ki je zelo dobro zastavil delovanje in si tudi sama želim, da v tem duhu nadaljujemo,« še doda. Vršilka dolžnosti je bila imenovana do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto. Razpis za novega direktorja bo objavljen najkasneje do meseca maja. V primeru, da bodo razpisna opravila stekla kot načrtovano, naj bi občinski svet na junijski seji imenoval in potrdil direktorja.
V Domu starejših Franc Salamon v Trbovljah so pred kratkim obujali spomine na posebno poroko. Stane Cenc je skupaj z vodstvom in zaposlenimi za ženo Dragico pripravil manjšo slovesnost. Praznovala sta namreč diamantno poroko oziroma 60 skupnih zakonskih let. Čeprav gre za obletnico, ki je ne dočaka ravno veliko parov, sta si zaželela preprostega obeleženja. Od direktorice in ekipe zaposlenih sta prejela čestitke in šopek, zapeli so jima člani domskega pevskega zbora, ki so tudi stanovalci, slavljenec pa se je zavrtel z direktorico. Zaplesala, kot sta se pošalila, sta tudi z ženo, ki je na vozičku in jo je zavrtel kar na njem. »Nisva želela kakšnega pretiravanja, prav tako ni bilo ne predolgo, ne prekratko. Skupaj smo se poveselili, zapeli, zaplesali in nazdravili,« pravi Stane. Ženini sostanovalci in zaposleni so jima zaželeli zdravja in sreče tudi še naprej. »Zdravja si pravzaprav najbolj želiva, to je v najinih letih najpomembneje. Pa da bi se še naprej seveda imela rada,« pravi slavljenka.
Ljubezen, pogovarjanje in prilagajanje Ob takšnem zakonskem jubileju je precej vprašanj o tem, ali imata kakšen skrivni recept. »Ali sploh obstaja? No, najprej moraš seveda dočakati najina leta, da lahko obeležiš tudi takšen zakonski jubilej,« sta se pošalila. »Midva sva se vedno pogovarjala, tudi prilagajati se je treba. Narediš po najboljših močeh, kot veš in znaš. Učiš se sproti, tudi na napakah, kot sicer na sploh v življenju. Pridejo dobri in slabi dnevi, vsak se kdaj tudi skrega, kar je normalno. Pa seveda sva se imela in se še imava rada,« povesta. Stane je po svoji ideji dal oblikovati tudi posebno voščilnico s poročno in sedanjo fotografijo, zapisal pa je tudi »Sva se spoštovala in rada imela, zato sva 60 lepih skupnih let doživela«. Stane je do deset let pred upokojitvijo delal v nekdanji trboveljski Strojni tovarni, najdlje kot vodja približno 500 delavcev osrednje STT. Upokojitev je dočakal kot privatnik v podjetju, ki sta ga imela skupaj s sinom. Dragi pa je od prvega do zadnjega dne službe bila zaposlena na takratni trboveljski Ljubljanski banki. Na stare čase imata lepe spomine. »Vsi smo bili enkrat mladi, pa tudi časi in ljudje so bili povsem drugačni. Veliko je bilo druženja, ljudje smo bili zadovoljni z življenjem, plačami,« se spominjata. Takrat je bilo tudi neprimerno več porok kot danes. »Pari so hodili 2 ali 3 leta, potem pa so se običajno poročili. Tudi materinska starost je bila veliko nižja, kot je danes. Večina žensk je postalo mama tam nekje pri 25, kar je bilo več, se je zdelo že pozno. Starejši so vedno rekli, da tiktaka biološka ura,« pravi Dragi.
Kljub službi običajno družinsko življenje Stane je zaradi narave službe in drugih funkcij pogosto izostal od doma več od 8 ur. Zato je glavna doma bila žena. Poleg službe je gospodinjila, večinoma je vzgajala sina. »Videli smo se nekaj pozneje, to je pač bil del življenja. Nadoknadili smo z dopusti, izleti, veliko smo tudi potovali tako po tedanji Jugoslaviji, kot tujini,« pravi Stane o tem, da družina zaradi službe ni trpela. Ne doma, ne v službi ni bil strog, pa so kljub temu stvari tekle, kot je treba. A danes in v tej situaciji si ne predstavlja, da bi bil še enkrat mlad, kako bi gradil kariero in imel normalno družino. Z ženo poldrugo leto zaradi njene bolezni in stanja stanujeta ločeno. Sam biva še doma. »Dokler bom lahko skrbel zase, potem pa se bom tudi sam preselil v Dom. Ženo vsak dan obiskujem, zadovoljen sem z oskrbo in odnosom v Domu,« pravi Stane. Kako pa se znajde doma sedaj sam? »Skuham, pospravim. Znam za štedilnikom, tako da mi ravno sile ni. Edino z ribami pa nimam sreče. Pa se ne jezim. Enkrat na teden grem v restavracijo. Pa še pomivati mi ni treba,« pravi. Poleg na obisk k ženi je vsakodnevno pravilo druženje s prijatelji, nekdanjimi sodelavci in drugimi v trboveljskem Rudarju. »Debatiramo, igramo karte, se družimo in, seveda, »šimfamo«. Sicer pa še vedno precej berem, rad rešujem križanke, gledam televizijo, spremljam časopise. Tako da mi dan mine mimogrede. Nikoli mi ni dolgčas,« še pove.
Na letošnji prvi redni seji se je sestal hrastniški občinski svet. Med 13 točkami so največ časa namenili obravnavi in sprejemu sklepa o izdaji soglasja k cenam storitev pomoči na domu v Domu starejših Hrastnik in storitev dodatnih nalog v sklopu CSD Zasavje za letošnje leto ter poročilu Javnega zavoda KRC za leto 2024. V Domu starejših Hrastnik so potrdili novo ceno za oskrbovance 9,14 evra na uro. Za 7,44 % so se povečale tudi ostane cene. Lansko leto beležijo povečano število oskrbovancev, s 83 v letu 2023 se je število povečalo na 97, zaposlena je bila tudi ena oskrbovalka več. Še vedno je težava s kadri, predvsem bi potrebovali še oskrbovalke. Po novem se nova skupina za to delo izobražuje tudi preko Zasavske ljudske univerze. Z napovedanim novim zakonom, ki bo začel veljati s 1. julijem, ni pričakovati kakšnih revolucionarnih sprememb po Domovih, ker ni kadra. Predvideva se, da se bo med drugim pokazalo, koliko sedanjih prejemnikov pomoči na domu bi bilo zainteresiranih za dolgotrajno oskrbo na svojih domovih. Domovi za starejše imajo ta teden sestanek, na katerem bodo prisotni tudi ministri vseh treh resornih ministrstev, predstavniki SPIZ in ZZZ RS. Glede samega bodočega Doma na Leši, če bo vse šlo po načrtih, bo v mesecu maju dano javno naročilo.
Poročila bodo dana naknadno Največ debate in tudi polemike pa je bilo pri hrastniškem KRC ter direktorju, ki je s tem tednom že nastopil službo drugje. Med drugim je bilo izpostavljeno pogrešanje poročil o stroških in prihodkih nekaterih večjih prireditev, predvsem festivalov Rdeči revirji in Kamerat, slab obisk prireditev ter situacija z računovodstvom. Direktor je pojasnil, da bodo finančno konstrukcijo za omenjena projekta pripravili, obisk na dogodkih v sklopu festivalov in prireditev pa je različen, odvisno od prizorišča odvijanja, letnega časa in vsebine. Zdaj že bivši direktor festival Kamerad sicer ocenjuje kot uspešen projekt. Donedavna vodja računovodstva je odšla na drugo delovno mesto, posledično čemur je KRC po trikratnih razpisih izbral kandidatko, a si je premislila. Trenutna rešitev je izbor zunanjega računovodstva, med drugim tudi zaradi dejstva, da KRC sam ne more ponuditi plače v višini, kakršno ponujajo marsikje drugje. Na seji so pripravili tudi prijetno presenečenje eni od svetnic, ki je prav na dan seje praznovala rojstni dan. Ker se takšna situacija doslej še nikoli ni primerila, ji je župan s šopkom čestital v imenu vseh svetnikov.
V Hrastniku in Trbovljah je že tradicija zagotovo unikatno obeleženje mednarodnega praznika žena. 8. marec so udeleženke iz Slovenije, Italije, Belgije, Hrvaške in Nizozemske že četrtič praznovale športno, na približno 6-kilometrskem podzemnem pohodu po rudniških rovih med omenjenima občinama. Letos je udeležba rekordna, na pot se jih je podalo kar 555. Spustile so se tudi več kot 250 metrov pod zemeljsko površje in pot od trboveljskega Ajnzerja do vhoda jame Barbara v Hrastniku prehodile ali pretekle posamično ali v skupinah. Pred startom v podzemni svet jih je fizično ogrela in na razmere globoko spodaj pripravila osebna trenerka Tina Kos, punce s tako imenovanim musklfibrom po prispetju na cilj pa je zmasiral maser Nejc Arnež. Letošnja največja posebnost prireditve je bilo nekaj slepih punc, ki so si kljub vidni oviri želele premagati izziv in občutiti svet, kjer je doma znameniti podzemni rudarski škrat Perkmandeljc. Prav tako ni šlo brez pohodnic iz Litije, ki se udeležijo vsakoletnih Punc v jami. Tudi letos so imele unikatno opravo, tokrat so bile oblečene kot navijačice.
Predsednica pride na še kakšen izziv Letos se je globoko v jame podala tudi predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar. Pripadla ji je tudi posebna naloga, pravzaprav čast. Kot prva ženska doslej jih je namreč po zadnji plati naložila legendarnemu Perkmandeljcu.
Zanjo in še nekaj povabljenk je predstavnik organizatorja Marko Planinc z županom Markom Funklom pripravil krajši sprejem. Lani je bila v Hrastniku na regionalni prireditvi v pripravi zasavske jedi funšterc, letos se je podala v jamo, kaj bo naslednji izziv?
Vili letos v jamo še ne Tradicionalno so tudi tokrat udeleženkam podelili različne nazive. Razglasili so najbolj mlečno (najmlajšo) in najbolj izkušeno udeleženko, Herc šaflo (najbolj srčna udeleženka), največjo kumaratko (najbolj tovariška udeleženka), Krajcngo (udeleženko iz najbolj oddaljenega kraja, ki je prišla iz nizozemskega Haaga). Punce so se prihodu iz jame pomerile v igri Met bata škornja rikverc čez ramo v kuolmkišto. Hrastniški župan se je letos izkazal tudi kot turistični vodič, saj je skupini udeleženk razkazal del rudarske zapuščine na tem predelu Hrastnika in jim povedal nekaj o zgodovini ter načrtih, ki jih imajo v zvezi z njo. Za zabavo udeleženk po uradnem delu prireditve in nastopu Rudarske godbe ter tria Gačniki pa je skrbel Vili Resnik, ki jim je razdelil več koledarjev s svojo podobo, povedal pa tudi, da bi se v prihodnje z največjim veseljem in več kot blažen kadarkoli spustil pod zemljo s 500 puncami.
Skupina Krshkopoljac bo jutri v ljubljanskem Kinu Šiška predstavila nov album Propaganda. Album, ki vključuje tudi njihov sveži single “Hej, hej”, prinaša mešanico močnih ritmov, prodornih besedil in energije, ki vas ne bo pustila ravnodušnih. Krshkopoljac je zasedba prekaljenih glasbenikov, ki s svojo unikatno kombinacijo rocka, alternativnih vplivov in iskrenih pripovedi navdušujejo poslušalce po Sloveniji.
V trboveljskem Dewesoftu in na izlaškem ETI so se odzvali na razveljavitev razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v premogovni regiji. Javna agencija Spirit je razpis razveljavila, v roku naslednjih treh mesecev napoveduje objavo novega. Za zasavsko regijo so sicer namenili skupno skoraj 30 milijonov in pol evrov.
Nepravično do potrjenih prejemnikov Družba Eti Izlake je na razpis za prestrukturiranje premogovnih regij v lanskem letu prijavila šest projektov, v sklopu katerih je približno za 28,5 milijonov stroškov. Odobrenih jim je bilo skoraj 9,5 milijonov sredstev. V sklopu projektov so načrtovali dvig dodane vrednosti in odpiranje novih delovnih mest, s čemer bi pospešili razvoj regije in kar bi bilo tudi pozitiva za gospodarstvo. Sredstev zaradi razveljavitve razpisa sedaj ne bodo prejeli. »V ETI izražamo globoko razočaranje nad odločitvijo za preklic razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko – šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027, saj je nepravična do že potrjenih prejemnikov. Zdaj bomo posledično morali prevetriti naše poslovne načrte, omejiti obseg naložb in podaljšati časovnico investicij, kar bo negativno vplivalo na našo in gospodarsko rast regije,« pravijo. Po njihovih navedbah je država zamujala že z objavo razpisa, dodatna 3-mesečna zamuda je bila tudi glede izbora, sedaj pa je ta še razveljavljen.
Poraba naj bo racionalna in transparentna Povsem drugače pa so se odzvali v Dewesoftu. »Evropska sredstva morajo biti porabljena na pravi način in za pravi namen. Želimo si namreč živeti v družbi, kjer bo poraba javnih sredstev, pa naj bo iz državnih ali evropskih virov, racionalna in transparentna. Želimo si, da bo prav vsaka državna investicija pod drobnogledom in da ne bo možnosti za pojavljanje korupcije in s tem višanja stroškov,« je strnil soustanovitelj družbe in njen predsednik Jure Knez. V družbi menijo tudi, da je lahko razpis pripravljen veliko bolje v smislu, da se sredstva razdelijo najboljšim projektom in da dejansko spodbuja razvoj regij. Trenutni v nekaterih točkah razvoj omejuje. »Na razpis se je prijavilo ogromno število odličnih projektov, ki si zaslužijo sofinanciranje, saj bodo v prihodnosti pospešili prestrukturiranje regije in prav je, da ti projekti čim prej ugledajo luč sveta,« še doda. V družbi so zaradi pravičnosti in transparentnosti pripravljeni sprejeti odlog, pa tudi riziko, da se na naslednjem razpisu prijavijo še boljši projekti in morda sami ne bodo dobili sredstev.
