Z aprilom bodo višje položnice za komunalne storitve za gospodinjstva v Hrastniku, kar je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet. Občina Hrastnik in Komunala Hrastnik sta za odjemalce zaradi zvišanih cen zagotovili subvencije. Te so na razpolago v višini približno 114.000 evrov. Kdo bo lahko upravičenec in po kakšnem ključu bo subvencije moč pridobiti? »Subvencije se zaračunavajo samo fizičnim osebam, priključenim na vodovodno omrežje in odvajanje odpadne vode. V izračun subvencije na mesečnem nivoju so vključena gospodinjstva v občini Hrastnik, ki imajo aktiven vodomer DN 20-40 (cca. 4500 vodomerov/mesečno). V subvencijo odvajanja so vključena gospodinjstva, ki imajo aktiven vodomer DN 20-40 (cca. 3000 vodomerov/mesečno). To so tista gospodinjstva, ki imajo odvajanje v kolektor (bloki in individualne hiše, katerim ne praznimo več greznice ali pa je nimajo več),« pravi Martina Senčar s hrastniške Komunale. Za ilustracijo so naredili izračun, kaj podražitev storitev pomeni za enočlansko gospodinjstvo. Znesek enakih storitev je doslej znašal 25,43 evrov, na majski položnici pa bo 29,47 evrov. Subvencije so predvidene do konca koledarskega leta. Na GJS za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, greznice in čiščenje odpadne komunalne vode za omenjeno obdobje ne pričakujejo dodatnih podražitev.
Taborniki iz rodu Polde Eberl Jamski so tudi letos organizirali akcijo pomoči pri selitvi žab. Tokratna je že deseta po vrsti, v kateri s prostovoljci skrbijo, da čim več žab v času paritev pride do ribnika v Evroparku in nazaj. Gre za prenašanje različnih vrst žab čez cesto proti Kotredežu in Čemšeniku, na kateri zaradi prometa, hitrosti in tudi neobzirnosti voznikov poginejo številne. Čeprav se sliši kot preprosta akcija, vendarle ni čisto tako. Vse žabje vrste se ne ženijo istočasno, zato se je treba smiselno organizirati za izvedbo akcije, da bo ta najbolj uspešna. Glavne se lotijo, ko so migracije na vrhuncu.
Veseli pomoči Taborniki na akcije vabijo tudi druge prostovoljce. Predvsem so veseli otrok, saj se ti tako obenem tudi osveščajo ter učijo pravilnega odnosa do narave in živali. »Odzivi na akcijo so pozitivni. Akcije se udeleži lepo število otrok, ki so člani, pomagati pridejo pa tudi drugi, ne le taborniki. Pri nekaterih pomagajo še starši. Z udeležitvijo na akcijo in izvedbo smo kar zadovoljni,« pravi Anže Judež iz rodu Eberl Jamski. Za udeležbo v akciji je potrebna določena oprema. Rokavice, vedro, svetilka in odsevni brezrokavnik. Prenašanje žab namreč poteka ko se stemni in čez cesto, zato je potrebno varnost zagotoviti tudi za udeležene prostovoljce. Za omenjeno opremo poskrbijo taborniki. Upoštevati je treba tudi določena pravila. »Pri prenašanju je pomembno, da se jih nese v smer, v katero so namenjene in ne obratno. Če so namenjene k vodi, jih je treba nesti in izpustiti tam, če so namenjene že nazaj, pa v to smer. Vse žabe se namreč ne ženijo istočasno. Ene prej, druge kasneje, zato je treba nujno upoštevati tudi njihovo obnašanje,« doda. Ker so poleg zaradi prometa žabe ogrožene tudi z umetnim gnojenjem in drugimi oblikami uničevanja njihovega življenjskega okolja, so tovrstne akcije še toliko potrebnejše.
Najmlajši navdušeni »Po mojih opažanjih so ljudje v Zagorju kar poučeni o žabah in so pripravljeni pomagati. To se vidi iz povpraševanj, ki jih dobimo o tem, kdaj se začnejo akcije, če lahko pridejo kljub temu da niso člani in podobno. To je razveseljivo,« pove Judež. Tudi otroci, ki pridejo, so vedno navdušeni bodisi nad reševanjem, bodisi nad žabami samimi. »Če bi lahko, bi eni to počeli tudi vsak dan,« poudari. Marsikje po svetu imajo zaradi ogroženosti različnih živalskih vrst urejene tudi tako imenovane varne poti prečkanja. Pod več kilometrov dolgimi neprekinjenimi avtocestami, denimo, so urejeni prehodni tuneli in poti, da živali lahko neovirano pridejo tja, kamor so namenjene in bi jim sicer zaradi vse večjega in pogostejšega poseganja v njihov življenjski prostor to bilo onemogočeno. S tem se ne pomaga le živalim in ohranjanju narave, ampak se zagotavlja tudi varnost v prometu in ljudi. Zagorski taborniki sicer menijo, da ureditev takih prehodov za žabe v Sloveniji vsaj zaenkrat ni nujno potrebna, ne bi pa bilo nobene škode, če bi se tudi to uredilo vsaj ponekod. Med najbolj ogroženimi območji so po mnenju tabornikov na Primorskem.
V občini Zagorje so objavili letošnji razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2025. Odprt je do 30. maja do 12. ure, dokumentacija pa je objavljena na spletni strani Občine. Zbirajo tudi že predloge za dobitnike naziva častni občan ter zlatih in srebrnih plaket. Priznanja se ob avgustovskem občinskem prazniku podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k prepoznavnosti ter razvoju in ugledu Občine Zagorje ob Savi in Republike Slovenije.
Naziv častnega občana se podeljuje osebam, ki imajo posebne zasluge za prepoznavnost, razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v Republiki Sloveniji in širše, praviloma sedanjim in bivšim prebivalcem občine za izvedene dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Vsako leto se lahko podeli največ en naziv častnega občana. Zlata plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom veliko prispevali k prepoznavnosti ter ugledu in razvoju občine in Republike Slovenije. Priznanje se podeljuje tudi posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih jubilejih. Srebrna plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali k prepoznavnosti, ugledu in razvoju Občine Zagorje ob Savi. Priznanje se podeljuje tudi posameznikom za enkratne izjemne dosežke pri delu.
Danes zaradi napovedi popolne prometne zapore ceste čez Slačnik na tej relaciji ne bo možno iz Trbovelj v Zagorje ali iz Zagorja v Trbovlje. Obvoz je po zasavski regionalki.
Del učiteljic in devetošolcev zagorske Osnovne šole Tone Okrogar se je vrnilo z bivanja na Danskem. V okviru projekta Erasmus+ so v izmenjalnem programu spoznavali danski šolski sistem pri gostiteljih na osnovni šoli v Esbjergu. Med petdnevnim bivanjem na severnem delu Evrope so se odvijale različne aktivnosti tako na šolskem področju, kot tudi družabno. Zagorski učenci so bivali pri družinah danskih vrstnikov. Vklopili so se v njihov siceršnji način vsakdana in šole, čeprav pouka v klasičnem smislu ni bilo ne za slovenske, ne za danske učence. Med različnimi stvarmi, ki so jih spoznavali, je bilo izdelovanje logotipa, ki predstavlja obe šoli, preizkusili so se v športni igri Ringo, ki je pri nas sicer ne poznamo, ogledali so si Esbjerg. Obiskali so otok Fano in poskusili lokalno kulinariko, v VIP loži so si ogledali rokometno tekmo v Blue-water areni. Skupaj so pripravili tudi dobrodelno prireditev na dnevu nogometnih majic, kjer so zbirali sredstva za otroke z rakavimi obolenji. Sledile so še športne igre, soba pobega ter evalvacija celotne izmenjave.
Za vtise poseben dogodek Po vrnitvi domov so z učiteljicami, ki so jih spremljale na Danskem, v šolskih prostorih za starše pripravili podrobnejšo predstavitev bivanja pri danskih vrstnikih. Povzeli so podobnosti in razlike šolskih sistemov, podali mnenja, kaj bi bilo smotrno povzeti tudi pri nas in kaj je prednost našega sistema. Na Dansko so šolarje spremljale učiteljice Nataša Ocepek, Karmen Ležić, Manja Vidmar, Špela Marcen, Bojana Slekovec in vodja projekta Metka Lojen. »Gre za zanimiv projekt, ki je po mojem mnenju življenjska izkušnja za učence in tudi zame kot učiteljico. Takšnega projekta se lotiš z dobro voljo, s stikom z učenci, z natančno predstavitvijo zamisli, pa tudi s trudom, ki ga vložijo tudi učenci. Pomembno in praktično je, da o lokaciji, ljudeh…, ki jih bomo obiskali, že vnaprej nekaj vemo. Po zaključku projekta lahko rečem, da sem kot učiteljica, ki jih je spremljala, zelo ponosna nanje in na njihov pogum podati se v tujo državo in sobivati v drugačnem okolju, z drugačnimi navadami in podobno. In seveda tudi na nas učiteljice, ki smo to izpeljale. Z izkušnjo smo ugotovili, kaj lahko naredimo boljše sami zase, spoznali smo tudi, kaj je dobro od tistega, kar že imamo in kar se od nas lahko naučijo drugi. Definitivno dobra izkušnja, projekti, ki se jih splača razvijati naprej,« strne mnenje vodja projekta Metka Lojen. Učiteljica Manja Vidmar si je ustvarila tudi osebni strokovni pogled. »Izkušnja obiska Danske je zelo prijetna in hkrati tudi inovativna. Opazovala sem šolarje, ki smo jih peljali, kako so v bistvu rastli z nami, kako so premagovali tudi svoje osebne manjše težavice in so se morali znajti sami. Učili so se za najpomembnejšo šolo, šolo življenja. Opazovala sem tudi delček pouka, čeprav so bile dejavnosti prilagojene našemu obisku. Opazila sem na primer različno številčenje ocen, veliko več uporabe digitalnih sredstev, kar mogoče ne daje prednosti, saj so učenci dosti pozabili na pisanje. Veliko dajejo tudi na druženje, na psihofizično počutje, imajo razne igre, predvsem pa mi je padlo v oči da pri njih ne poudarjajo tekmovalnosti, ampak bolj sodelovanje«.
Pred poletjem sami gostitelji Iz skupine devetošolcev sta svojo izkušnjo predstavili Tinkara in Ana Leja. »Kot prvo naju je presenetilo, da v razredih nimajo copat ampak so v čevljih. Malico jim pripravljajo starši in nimajo organizirane prehrane v sklopu šole. Tudi obrokov imajo več, kot pretežno pri nas. Jedo večkrat na dan, manjše obroke. Z učitelji so tudi na imenski bazi, kličejo jih po imenih. Zdi se nama tudi, da je manj medvrstniškega nasilja kot v Sloveniji. Projekt je odlična oblika in izkušnja medsebojnega spoznavanja različnih šolskih sistemov, okolja in načina življenja, iskanja novih načinov komuniciranja in podobno«. Poleg poudarjanja gostoljubnosti gostiteljev so si tako učiteljice kot učenci bili enotni, da so se šolarji medsebojno brez vsake težave sporazumevali v angleščini in da jo dobro obvladajo, prav tako pa tudi z bivanjem na Danskem ni bilo nikakršnih težav. Na predstavitvi za starše so pripravili tudi eno od značilnih danskih sladic, za katero recept so jim zaupali vrstniki. Ker gre za projekt izmenjalne narave, načrtujejo še pred letošnjim poletjem oziroma pred poletnimi šolskimi počitnicami v goste sprejeti danske šolarje. Po enakem sistemu bodo tudi oni spoznavali slovensko šolstvo, gostovali pri družinah zagorskih devetošolcev in si ogledali posamezne dele in zanimivosti tako Zasavja kot Slovenije.
Rod Polde Eberl – Jamski Zagorje tudi letos organizira pomoč žabam pri prečkanju čez cesto. Ena od lokacij, kjer žabe v Zagorju v tem letnem času prečkajo, je pri Evroparku. Ker so pogoste žrtve prometa, jim pri selitvi vsako leto pomagajo različni prostovoljci. Tudi v Zagorju tovrstne aktivnosti kot ena od oblik pomoči pri ohranjanju žabje populacije potekajo že vrsto let. Na akcijo zato vabijo čim večje število občanov. Akcija bo potekala danes med 18. in 20. uro. Prostovoljci naj imajo primerno obutev, opravo in dobro voljo, za ostalo bo poskrbel Rod. Vabljeni otroci in odrasli.
V KS Rudnik-Toplice vsakoletno čistilno akcijo letos načrtujejo 29. marca. Občina Zagorje ob Savi bo tudi tokrat udeležencem zagotovila malico, zaščitne rokavice in vrečke za odpadke, Komunala Zagorje bo poskrbela za odvoz odpadkov, zbranih v vrečah ob cestah in na ekoloških otokih. Tudi letos pa bo Komunala Zagorje poskrbela za organiziran odvoz nevarnih odpadkov, akcijo odvoza načrtujejo v mesecu aprilu.
Na trboveljski Opekarni so včeraj imeli razburljiv dan, kot letos še ne. Enega od tamkajšnjih stanovanjskih blokov je po informaciji prebivalcev obiskala policija s posebnim navodilom. Za enega od vhodov so po navedbah stanovalke naročili, naj se stanovalci zaklepajo v stanovanja, prav tako pa naj zaklenejo tudi oba vhoda v stavbo, ki se sicer tudi nezaklenjena od zunaj lahko odpreta le s ključem ali magnetno kartico ali pa če vstop preko domofona omogoči kdo od stanujočih. Tudi slednje pa je bilo prav tako odsvetovano. Če stanovalci ne poznajo osebe, ki jim zvoni ali se ta ne predstavi in ne pove, kaj želi, naj je ne spuščajo v notranjost stavbe. Iz ljubljanskega zapora je namreč pobegnil 38-letni zapornik A.S., ki sicer prestaja tudi daljšo kazen zaradi uboja krajana Dobovca B.B. pred skoraj desetimi leti. Tega je povozil s traktorjem, nato pa ga odvrgel v globel. Na delovišču, kjer so z drugimi zaporniki opravljali delo, je zaprosil za dovoljenje v stranišče, od tam pa pobegnil. V Trbovljah v omenjenem stanovanjskem bloku biva njegova nekdanja partnerka z otroci, zato so sklepali, da bo poskušal priti tja. Posledično temu je policija iz varnostnih razlogov v bloku stanovalcem naročila izvajanje previdnostnih ukrepov. Za pobeglim zapornikom so izdali tiralico in ga iščejo, obsojen je sicer tudi zaradi več različnih kaznivih stvari. Ali je bil v Trbovljah oziroma ali se tam dejansko nahaja in skriva in ali ga je kdo videl, trenutno še ni znano. Kolikor je razumeti, pa v včerajšnjih večernih in nočnih urah ni bilo s strani stanovalcev naselja zaznati nobenega incidenta, razgrajanja in podobno, niti ni znano, da bi pobeglega zapornika kdo videl. Prav tako je bilo mirno in brez posebnosti v današnjem jutru.
Zdravstveni dom Hrastnik je bogatejši za reševalno vozilo LifeSaver TR, ki bo z najnovejšo tehnologijo in vrhunsko zasnovo omogočal hitrejše, varnejše in učinkovitejše reševanje življenj. Partnerstvo med Ministrstvom za zdravje, Zdravstvenim domom Hrastnik, Občino Hrastnik ter Medicopom kaže na pomembnost vlaganja v zdravstveno infrastrukturo, ki neposredno vpliva na kakovost življenja lokalne skupnosti.
Električni sistem vozila omogoča napajanje različnih medicinskih naprav, kot so defibrilatorji, respiratorji, infuzijske črpalke, prenosne ultrazvočne naprave in termoregulatorne enote za kritične bolnike. Celotna notranjost reševalnega vozila je prilagojena hitri dostopnosti medicinske opreme ter ergonomiji dela zdravstvenega osebja. Posebna pozornost je namenjena stabilnosti električnega napajanja, saj je sistem sposoben zagotavljati nemoteno delovanje tudi pri najzahtevnejših intervencijah na terenu. Naložba v novo reševalno vozilo LifeSaver TR je znašala 228.393,71 EUR. Sofinanciranje je omogočilo Ministrstvo za zdravje RS.
V občini Zagorje so postavili nekaj novih komunalnih zabojnikov. Ti so namenjeni odlaganju odpadnega tekstila oziroma še uporabnih rabljenih oblačil. Z letošnjim letom je ločeno zbiranje tekstila oziroma oblačil obvezno. Zabojnike so namestili pri tržnici Pod uro in pri Mercatorju v Farčnikovi koloniji v Zagorju, poleg Mercatorja v Kisovcu, pri krajevni skupnosti Izlake, na Šolski ulici v Toplicah, pri stavbi Polje 24 (za pošto), v Naselju na Šahtu v Kisovcu in pri avtobusni postaji v Orehovici. Tekstilne odpadke oziroma oblačila je potrebno odlagati na pravilni način. Biti morajo suha in čista. Med oblačila, ki se jih odlaga v namenske zabojnike, sodijo majice, hlače, jakne, krila, obleke, čisto in suho spodnje perilo, nogavice, posteljnina, brisače in zavese, torbe in tekstilne vreče, šali, kape, rokavice, pasovi iz tekstila, večinoma tekstilne torbice, čevlji v skupaj vezanih parih in copati. V času odprtja oziroma delovnega časa lahko tekstilne odpadke občani brezplačno oddajo tudi v zbirnem centru zagorske Komunale.
